Jedro

Ocena delovne uspešnosti z ocenjevalnega lista in sklep komisije o preizkusu te ocene skupaj tvorita odločitev delodajalca o pravici iz delovnega razmerja, saj je ustrezna ocena delovne uspešnosti pogoj za napredovanje javnega uslužbenca (prvi odstavek 17. člena ZSPJS). Oba akta imata naravo delovnopravnega akta in sta zato lahko predmet sodne presoje v smislu sedmega odstavka 17.a člena ZSPJS (prim. VDSS sodbo Pdp 223/2024). Tožba z zahtevkom za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019 in sklepa toženke z dne 9. 6. 2020, je oblikovalna tožba. Pravni interes tožnice za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista se zato domneva in izhaja že iz dejstva, da je takšna tožba predvidena. V primeru razveljavitve izpodbijane ocene iz ocenjevalnega lista je tožničin pravni položaj drugačen, kot če bi ta ocena ostala v veljavi.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep št. ... z dne 9. 6. 2020 in oceno iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019 (točka I izreka). Tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa št. ... z dne 29. 4. 2020 in št. ... z dne 28. 5. 2020 je zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2.Zoper ugodilni in stroškovni del sodbe (točki I in III izreka) se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je razveljavilo oceno iz ocenjevalnega lista, napačno uporabilo materialno pravo. V 17.a členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 26/2002 in nasl. - ZSPJS) je predvideno sodno varstvo samo zoper oceno komisije. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo v delu, ki se glasi na razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnice zavreči. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) in kršitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. - URS), saj izpodbijana odločitev odstopa od ustaljene sodne prakse. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbo v delu, ki se nanaša na razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista zavrže in spremeni odločitev o stroških tako, da toženki prisodi priglašene stroške postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da abstraktno zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane, prav tako ne tiste, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi, ki niso med seboj v nasprotju, zato je sodbo mogoče preizkusiti. Odgovorilo je na vse bistvene trditve toženke, zato njena pravica do izjave ni bila kršena. Dejstev iz zapisnikov o izpovedih prič in listinskih dokazov ni povzelo v nasprotju z njihovo dejansko vsebino, zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek protispisnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženka pri ocenjevanju tožničinega dela v letu 2019 nekaterih kriterijev iz Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/2008 in nasl. - Uredba) bodisi ni uporabila pravilno bodisi njihove uporabe ni zadostno obrazložila, zaradi česar ocene delovne uspešnosti ni bilo mogoče v celoti preveriti. Iz tega razloga je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnica zahtevala razveljavitev ocenjevalnega lista z oceno delovne uspešnosti in tudi sklepa o preizkusu ocene, s katerim je komisija toženke oceno iz ocenjevalnega lista potrdila.

6.Toženka v pritožbi ne izpodbija presoje o nezakonitosti ocene delovne uspešnosti, ampak nasprotuje zgolj odločitvi o razveljavitvi ocene iz ocenjevalnega lista delovne uspešnosti. Njeno pritožbeno stališče, da naj bi bil predmet sodne presoje lahko samo sklep komisije o preizkusu ocene, ne pa tudi ocena iz ocenjevalnega lista, je neutemeljeno.

7.Ocenjevanje javnih uslužbencev je urejeno v 17. členu ZSPJS ter določbah Uredbe, ki podrobnejše opredeljuje kriterije po elementih delovne uspešnosti. Postopek preizkusa ocene javnih uslužbencev in sodno varstvo v zvezi s tem ureja 17.a člen ZSPJS. Po prvem odstavku tega člena je lahko ocena javnega uslužbenca, ki se z njo ne strinja, na podlagi njegove pravočasne zahteve podvržena preizkusu pred komisijo, ki jo imenuje odgovorna oseba v roku 15 dni od vložitve zahteve za preizkus ocene. V šestem odstavku je določeno, da je veljavna tista ocena, s katero je bil javni uslužbenec seznanjen, v primeru zahteve za preizkus ocene pa ocena, ki jo določi komisija in je javnemu uslužbencu vročena. Zoper oceno komisije je v sedmem odstavku istega člena predvideno sodno varstvo v skladu z zakoni, ki urejajo delovna razmerja.

8.Ocena delovne uspešnosti z ocenjevalnega lista in sklep komisije o preizkusu te ocene skupaj tvorita odločitev delodajalca o pravici iz delovnega razmerja, saj je ustrezna ocena delovne uspešnosti pogoj za napredovanje javnega uslužbenca (prvi odstavek 17. člena ZSPJS). Oba akta imata naravo delovnopravnega akta in sta zato lahko predmet sodne presoje v smislu sedmega odstavka 17.a člena ZSPJS (prim. VDSS sodbo Pdp 223/2024).

9.Tožba z zahtevkom za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista (delovne uspešnosti) za leto 2019 in sklepa toženke z dne 9. 6. 2020, je oblikovalna tožba. Pravni interes tožnice za razveljavitev ocene iz ocenjevalnega lista se zato domneva in izhaja že iz dejstva, da je takšna tožba predvidena. V primeru razveljavitve izpodbijane ocene iz ocenjevalnega lista je tožničin pravni položaj drugačen, kot če bi ta ocena ostala v veljavi.

10.Zakonitost ocene iz ocenjevalnega lista je sodišče prve stopnje ustrezno presojalo skupaj s sklepom komisije, ki se nanjo sklicuje in njene posamezne elemente podrobneje opredeljuje. Drugače kot v VDSS sodbi in sklepu Pdp 458/2020, na katero se neutemeljeno sklicuje toženka v pritožbi, je glede na kriterije iz Uredbe vsebinsko presojalo oba akta, ki skupaj sestavljata odločitev o oceni tožničinega dela v letu 2019. Citirani judikat ni primerljiv z obravnavano zadevo, ker se nanaša na procesno kršitev komisije v postopku preizkusa ocene, zaradi česar je bil razveljavljen le sklep o zahtevi za preizkus ocene, ne pa tudi na vsebinsko presojo zakonitosti ocene delovne uspešnosti. Iz tega razloga so neutemeljeni pritožbeni očitki o odstopu od sodne prakse in kršitvi načela enakega varstva pravic iz 22. člena URS.

11.Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) - ZSPJS - člen 17, 17/1, 17a, 17a/1, 17a/7 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.