Jedro

V 11. členu SPZ je uzakonjena domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Drži sicer, da lahko ta domneva trči v domnevo, ki jo ZZZDR oziroma DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja, vendar je nevknjižena originarna pridobitev lastninske pravice v slabšem položaju od že vknjižene lastninske pravice. Tako stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Grosupljem je prekinilo zapuščinski postopek. Dediča A. A. in B. A. je napotilo na pravdo, da zoper sodediča C. A. vložita tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino sodi tudi polovica nepremičnin navedenih v prvi alineji točke II izreka sklepa, polovica dveh traktorjev ter polovica denarnih sredstev na računu pok. D. A. 2. Na pravdo napotena dediča se zoper odločitev pritožujeta. Navajata, da je sodišče napačno presodilo, da je njuna pravica manj verjetna. Res je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga, a navedeno trči ob zakonsko domnevo glede skupnega premoženja. Določene nepremičnine, če ne vse, so bile pridobljene v času trajanja zakonske zveze. To velja tudi za premično premoženje. Na zapis v pogodbi o dosmrtnem preživljanju se sodišče ne bi smelo sklicevati, saj zapustnica ni bila pogodbena stranka in za pogodbo niti ni vedela. Tudi ne drži, da bi le pavšalno navedla, kaj vse naj bi spadalo v skupno premoženje in kaj se je vlagalo. Dedič C. A. je bil tisti, ki je to pavšalno prerekal. Pri tem se sklicuje le na podatke zemljiške knjige. Za pogodbo ni nihče vedel in je ni izpolnjeval. 3. Dedič C. A. je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Ponovno navede na kakšni podlagi je pokojni D. A. nepremičnine pridobil in kdaj. Le štiri nepremičnine so bile pridobljene v času trajanja zakonske zveze, a k nakupu zapustnica ni prispevala, saj ni imela sredstev. Poleg tega je zapustnik posest nastopil že v letu 1982 in takrat tudi plačal kupnino. Navedbe o vlaganjih so pavšalne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnika v pritožbi navajata, da izpodbijata celoten sklep, a vsebinsko nasprotujeta le odločitvi v točki II izreka. Pritožbeno sodišče je sklep v ostali delih zato preizkusilo le v okviru uradno upoštevnih razlogov.

6. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (212. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Glede na to, da sta pritožnika trdila, da v zapuščino spada tudi premoženje navedeno v izreku izpodbijanega sklepa, sodedič C. A. pa s tem ni soglašal, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo pravilna.

7. Na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

8. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki s pritožbo niso izpodbijane, je pri vseh nepremičninah (razen pri parceli 0000 882, ki je v lasti pok. D. A.) v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan dedič C. A. in sicer na podlagi sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju (SV 000/2020 z dne 24. 2. 2020), ki jo je sklenil s sedaj že pokojnim D. A. Ta pa je nepremičnine pridobil z dedovanjem in nakupi. Zapustnica torej ni (in tudi nikoli ni bila) zemljiškoknjižna lastnica spornih nepremičnin. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, je pravica pritožnikov, ki trdita, da gre za skupno premoženje zapustnice in pok. D. A. in da zapustnici pripada polovica, (že) zato manj verjetna. V 11. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je namreč uzakonjena domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Drži sicer, da lahko ta domneva trči v domnevo, ki jo ZZZDR oziroma DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja,1 vendar je nevknjižena originarna pridobitev lastninske pravice v slabšem položaju od že vknjižene lastninske pravice. Tako stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.2

9. Pritožbeno sodišče pa zaradi popolnosti odgovora dodaja, da pritožnika že dejstev, ki bi vzpostavila domnevo, da gre za skupno premoženje, bodisi nista izkazala bodisi sta jih le pavšalno zatrjevala. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki se je pri tem oprlo na s strani dediča C. A. predložene zgodovinske izpiske zemljiške knjige, je pok. D. A. večji del nepremičnin podedoval oziroma kupil pred sklenitvijo zakonske zveze z zapustnico, to pa (glede na že citirana določila ZZZDR in DZ glede skupnega premoženja) vodi kvečjemu k sklepu, da gre za njegovo posebno premoženje. Na povsem pavšalni ravni so ostale tudi trditve o vlaganjih, saj pritožnika nista konkretizirala, kje so bili objekti zgrajeni (na katerih nepremičninah), kdaj, s čigavimi sredstvi in v kakšnem obsegu.3

10. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bolj verjetna pravica dediča C. A., ki trdi, da ne gre za zapustničine nepremičnine, oziroma manj verjetna pravica pritožnikov, ki trdita nasprotno, je zato pravilen, pravilna pa je posledično tudi odločitev, da se na pravdo napoti pritožnika.

11. Ostale pritožbene navedbe (da za sklenjeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju ni nihče vedel in da je dedič C. A. ni izpolnjeval) so za odločitev očitno nerelevantne, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi z 163. členom ZD)

12. Odločitve o napotitvi na pravdo glede ostalega premoženja (to je dveh traktorjev in denarnih sredstev) pritožnika ne izpodbijata obrazloženo. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo (glej opombi 2 in 3 v izpodbijanem sklepu in razloge v točki 7), zaključuje, da je tudi v tem delu materialnopravno pravilna.

13. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere mora v obsegu drugega odstavka 350 . člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

1 Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja njune zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (2. odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR, smiselno enako danes 67. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). 2 Glej Krisper Kramberger Marija, Zakonita domneva po prvem odstavku 59. člena ZZZDR, PB, št. 4/82 in tam povzeto stališče civilnega oddelka VS RS iz leta 1982 ter odločbe VSL I Cp 871/99, I Cp 1511/93 in II Cp 574/2022. 3 Glej navedbe v vlogi z dne 7. 4. 2022 (list. št. 18), navedbe na zapuščinski obravnavi dne 6. 9. 2022 (list. št. 42) in vlogi z dne 6.9. 2022 (list. št. 44).