Jedro

Sodišče prve stopnje mora predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep Ng 9/2015-3 z dne 20. 2. 2015 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba predlagatelja zoper sklep Ng 9/2015-8 z dne 16. 3. 2015 (v zvezi s sklepom Ng 9/2015-3 z dne 20. 2. 2015) se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Ng 9/2015-3 z dne 20. 2. 2015 odločilo:

I. 1. Nasprotni udeleženec U., d.o.o. - v likvidaciji, je dolžen predlagatelju pisno pojasniti: - kakšne prihodke je nasprotni udeleženec dosegel v letu 2013; - koliko sredstev nasprotnega udeleženca je bilo v letu 2013 izplačanih v korist oseb: a) K. M., b) K. J. (oziroma K. J. s. p., isti naslov); - kakšne prihodke je nasprotni udeleženec dosegel v letu 2014; - pojasnila, koliko sredstev nasprotnega udeleženca je bilo v letu 2014 izplačanih v korist oseb: a) K. M., b) K. J. (oziroma K J s. p., isti naslov), c) v korist z njima povezanih oseb (sorodnikov ali povezanih družb).

2. Predložiti pisne kopije naslednje dokumentacije nasprotnega udeleženca: - kopijo glavne knjige nasprotnega udeleženca, - kopijo vseh računov, ki so bili s strani nasprotnega udeleženca plačani v poslovnih letih 2013 in 2014 ter - kopijo vseh pogodb, ki so nasprotnega udeleženca zavezovale v poslovnih letih 2013 in 2014, vse pod izvršbo.

II. Nasprotni udeleženec U., d.o.o. - v likvidaciji, je dolžen omogočiti predlagatelju vpogled v: - glavno knjigo nasprotnega udeleženca, - vse račune, ki so bili s strani nasprotnega udeleženca plačani v poslovnih letih 2013 in 2014, - vse pogodbe, ki so nasprotnega udeleženca zavezovale v poslovnih letih 2013 in 2014, vse pod izvršbo.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške tega postopka v znesku 468,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku petnajstdnevnega plačilnega roka.

S sklepom Ng 9/2015-8 z dne 16. 3. 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo dopolnilnega sklepa.

2. Zoper sklep z dne 20. 2. 2015 se je pravočasno pritožil predlagatelj, ki višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in v celoti ugodi zahtevi predlagatelja ter naloži plačilo stroškov postopka predlagatelja nasprotnemu udeležencu, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, odločitev o stroških pa pridrži za končno odločitev.

Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. Zoper sklep Ng 9/2015-3 z dne 20. 2. 2015 v zvezi s sklepom Ng 9/2015-8 z dne 16. 3. 2015 se je pravočasno pritožil predlagatelj.

3. Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena, pritožba predlagatelja pa neutemeljena.

K pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep Ng 9/2015-3 z dne 20. 2. 2015

4. Nasprotni udeleženec v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka zaradi kršitve pravice stranke do izjave, saj sodišče prve stopnje ni omogočilo, da bi se nasprotni udeleženec opredelil do navedb predlagatelja. Sklicuje se na primer sodne prakse, kjer je višje sodišče sklep razveljavilo.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v nepravdnem postopku, in sicer na podlagi 513. člena v zvezi s 50. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa predlog predlagatelja vročilo nasprotnemu udeležencu v odgovor. Tega ni storilo niti hkrati z izdajo izpodbijanega sklepa, saj to iz vročilnice, pripete k izpodbijanemu sklepu, ne izhaja (vročilnica pri red. št. 3 spisa).

6. Prvi odstavek 52. člena ZGD-1 določa, da se za odločanje o zadevah iz 50. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno. Vendar mora tudi v postopku, kot je predmetni, sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka (prvi odstavek 4. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), saj sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi, samo če zakon tako določa (drugi odstavek 4. člena ZNP). Ker taka izjema za predlog, ki je predmet tega postopka, v ZGD-1 ni določena, je treba pri obravnavanju predloga načelo kontradiktornosti upoštevati. Stališče sodne prakse je namreč, da mora sodišče prve stopnje predlog vročiti nasprotnemu udeležencu in mu omogočiti ustrezen rok za odgovor kljub določilu drugega odstavka 52. člena ZGD-1, po katerem mora sodišče o nekaterih predlogih iz 50. člena tega zakona (med temi je tudi zahteva družbenika do informacij in vpogleda(1)) odločiti v petih dneh od prejema predloga. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost. 7. Že iz tega razloga, ker je torej podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (ki se v tem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena ZNP), je višje sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj sodišče prve stopnje odpravi ugotovljeno kršitev, potem pa ponovno odloči o predlogu predlagatelja.

K pritožbi predlagatelja zoper sklep Ng 9/2015-3 z dne 20. 2. 2015 v zvezi s sklepom Ng 9/2015-8 z dne 16. 3. 2015

8. Predlagatelj je po izdaji sklepa Ng 9/2015-3 z dne 20. 2. 2015 v postopku pred sodiščem prve stopnje predlagal izdajo dopolnilnega sklepa, s katerim bi sodišče prve stopnje določilo paricijski rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče prve stopnje je s sklepom Ng 9/2015-8 z dne 16. 3. 2015 predlog predlagatelja za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in ker predlagatelj paricijskega roka v svojem predlogu ni določil, so razlogi za zavrnitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa pravilni. Pogoj iz prvega odstavka 325. člena ZPP, po katerem lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe (v tej zadevi: sklepa) predlaga pravdnemu sodišču, naj se sklep dopolni, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sklepom, ali ni odločilo o delu zahtevka, namreč ni podan.

10. Višje sodišče le še dodaja, da bo v okviru pooblastila iz drugega odstavka 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju(2) to v primeru, da bo v novem postopku predlogu ugodeno, lahko storilo izvršilno sodišče. 11. Glede na to je pritožba neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako tudi VSL sklep I Cpg 1712/2013 z dne 4. 2. 2014, VSL sklep I Cpg 366/2014 z dne 9. 5. 2014, VSL sklep I Cpg 878/2010 z dne 8. 9. 2010, VSL sklep I Cpg 991/2013 z dne 22. 7. 2013. Op. št. (2): Ta določa: Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.