Jedro

Kadar sporazum ne vsebuje vseh sestavin in elementov kupoprodajne pogodbe, ga ni mogoče šteti za podlago podržavljenja zemljišča, pač pa se za tako podlago šteje ob podržavljenju izdana arondacijska odločba. Odločitev Ustavnega sodišča RS o pristojnem organu v vsakem od obravnavanih primerov (U-II 107/95, U-II 213/95 in U-II 90/97 - Ur.l. RS, št. 24/97) temelji na natančnem pregledu sporazuma in arondacijske odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2862/97-9 z dne 16.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 29.9.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote L. z dne 7.7.1997, s katero je prvostopni organ zavrnil predlog tožeče stranke za izrek ničnosti pravnomočne odločbe Oddelka za urejanje prostora občine L. z dne 5.3.1994 na podlagi 1. točke 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ga tožena stranka tudi citira, z utemeljitvijo, da z navedeno odločbo ni bilo odločeno v stvari iz sodne pristojnosti. V zadevi gre za vprašanje, ali je bila parc. št. 224/1 k.o. L., ki je bila vrnjena I.P., roj. 1893, iz L., z navedeno pravnomočno odločbo Oddelka za urejanje prostora z dne 5.3.1994, podržavljena z odločbo upravnega organa ali na podlagi pravnega posla.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo, saj je presodilo, da gre v obravnavanem primeru za vračanje zemljišča s parc. št. 224/1 k.o. L., ki je bilo podržavljeno z arondacijo na podlagi 56. in 68. člena Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59). K predlogu za denacionalizacijo je v skladu s predpisi o denacionalizaciji kot akt o podržavljenju priložena arondacijska odločba, ki jo je izdala Arondacijska komisija Okrajnega ljudskega odbora L. z dne 25.8.1962. Upravni organ je z odločbo z dne 5.3.1994, ki je pravnomočna, odločil o vrnitvi navedene parcele v solast denacionalizacijski upravičenki I.P. do 5680/33853. Tožeča stranka je dne 29.5.1997 vložila predlog za izrek ničnosti navedene odločbe iz razloga po 1. točki 267. člena ZUP, ki med drugim določa, da se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti. Tožeča stranka je k predlogu predložila zapisnik z dne 20.7.1962, ki je bil sestavljen pred Arondacijsko komisijo v L. Iz tega zapisnika izhaja, da se za zemljišče s parc. št. 224/1 k.o. L. sklene sporazum, in sicer: da se navedeno zemljišče pripoji k splošnemu ljudskemu premoženju v upravi KZ L., da se odškodnina določi sporazumno v višini petkratnega katastrskega dohodka v znesku 71.000,00 din, da odškodnino plača KZ L. in da posest preide na novega lastnika s 1.10.1962. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da navedeni sporazum ni podpisal arondacijski upravičenec, ampak so ga podpisali člani arondacijske komisije in lastnica pripojenega zemljišča - denacionalizacijska upravičenka. Prav tako sporazum ne vsebuje intabulacijske klavzule, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje tako ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločila pravilno, saj navedeni sporazum ne vsebuje vseh, z ustavnimi odločbami navedenih sestavin in elementov ter se ne more šteti za podlago podržavljenja navedenega zemljišča. Zato je tožbeni ugovor zavrnilo.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbi proti izpodbijani odločbi. Ni spora, da obstaja odločba Arondacijske komisije Okrajnega ljudskega odbora L. z dne 25.8.1962. Navedena odločba je tudi obravnavala podržavljenje parc. št. 224/1 k.o. L. Ta odločba je bila izdana v tako imenovanem skrajšanem postopku. V odločbi je tudi navedeno, da je bila izdana na podlagi pisnega sporazuma. Pisni sporazum je lahko sklenjen na različen način. Po mnenju tožeče stranke ni nobenega dvoma, da je bil sporazum sklenjen. Določeno je zemljišče in tudi sporazumno določena odškodnina, kar je izrecno navedeno v tej odločbi. Arondacijski zavezanec ni vložil pritožbe zoper to odločbo. Arondacijski zavezanec je tudi imel možnost, da v določenem roku vloži predlog na pristojno sodišče zaradi določitve odškodnine, če se z njo ne bi strinjal. Ta zavezanec ni vložil predloga na sodišče, kar le dokazuje, da se je strinjal z odškodnino. To pomeni, da je bila odškodnina določena sporazumno. Podlaga je bila vsebinska poravnava med prizadetima strankama. Poravnava je v upravnem postopku vedno dopustna, če je v skladu z zakonom in nesporno predstavlja sporazum med strankama. Konkreten primer je enak primerom, kot jih je obravnavalo Ustavno sodišče Republike Slovenije v svojih odločbah U-II 107/95, U-II 213/95 in U-II 90/97 (Uradni list RS, št. 24/97).

Tožena stranka, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in P.P. kot prizadeta stranka na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je lastninska pravica na parceli št. 224/1 k.o. L. prešla od prejšnje lastnice - denacionalizacijske upravičenke v družbeno lastnino na podlagi arondacije, uvedene na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 25/65-p.b., 12/67 in 14/70), ali pa odplačno, na podlagi kupoprodajne pogodbe.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da listina z naslovom "Zapisnik", sestavljena dne 20.7.1962 v L., v zadevi arondacije kmetijskega zemljišča v korist splošnega ljudskega premoženja, ki so ga podpisali trije člani Arondacijske komisije Okrajnega ljudskega odbora L. in prejšnja lastnica zemljišča I.P., po svoji vsebini ni kupoprodajna pogodba. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča navedena listina nima vseh bistvenih sestavin kupoprodajne pogodbe, saj manjka zlasti prava cena oziroma resnična kupnina.

Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožena stranka odločila pravilno in da navedeni sporazum ne vsebuje vseh sestavin in elementov kupoprodajne pogodbe ter ga zato ne more šteti za podlago podržavljenja navedenega zemljišča, pač pa se za tako podlago šteje citirana arondacijska odločba z dne 25.8.1962. Ta sporazum tudi ni bil podpisan s strani arondacijskega upravičenca, pa tudi ne vsebuje intabulacijske klavzule, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo.

Pritožbeno sodišče tudi meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o pristojnem organu v vsakem od obravnavanih primerov temelji na natančnem pregledu sporazuma in arondacijske odločbe. Po presoji pritožbenega sodišča je zato odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbe pravilna in zakonita.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.