Jedro

Predlagana začasna odredba za tožnika nima več koristnih učinkov. Z njo namena zavarovanja nedenerne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so bile že pred vložitvijo tožbe odtujene, ne more več doseči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru drugega toženca z dne 1. 6. 2020 zoper sklep o začasni odredbi P 252/2020 - II z dne 11. 5. 2020; začasno odredbo je razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe z dne 29. 4. 2020 zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Predlog za izdajo začasne odredbe II P 252/2020 z dne 17. 4. 2020 je bil zavrnjen iz povsem formalnih razlogov, zato ugovor res iudicata ni utemeljen. V njem sodišče sploh ni presojalo verjetnosti obstoja terjatve, niti nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe. Sodišče bi moralo predhodni predlog za izdajo začasne odredbe zavreči, saj je bil neizvršljiv. Nepravilno je upoštevalo objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti, saj je bil spremenjen zahtevek iz predloga za izdajo začasne odredbe; predlagal je še zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Zato s sklepom II P 252/2020 z dne 11. 5. 2020 sodišče ni poseglo v pravnomočnost sklepa z dne 17. 4. 2020. Nepravilen je zaključek sodišča, da terjatev do drugega toženca ne obstoji, ker je ta že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe razpolagal s predmetnimi nepremičninami ter pridobil zaznambo vrstnega reda za prenos lastninske pravice z učinkovanjem 10. 9. 2019 oz. 14. 1. 2019. Navedena pridobitev zaznambe vrstnega reda ne vpliva na dopustnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe. Terjatev do drugega toženca ima na podlagi dogovora z dne 25. 6. 1995 in ne na podlagi zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Zato je nepravilna ugotovitev sodišča, da predlagana začasna odredba za tožnika nima več smisla.

Prav tako je neutemeljena odločitev sodišča, da iz predloženih navedb in dokazov ne izhaja obstoj verjetnosti terjatve. Dogovor z dne 25. 6. 1995 je popolnoma jasen, mati ga je podpisala. Sodišče je spregledalo, da nakup nepremičnin časovno sovpada s sklenitvijo kupoprodajnih pogodb in dvigi denarnih sredstev. Odločitev je protispisna. Sodišče je nepravilno in pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje.

3. Drugi toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru drugega toženca zoper sklep o začasni odredbi ugodilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

6. Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik s predlagano začasno odredbo ne more več doseči namena zavarovanja. Drugi toženec je sporne nepremičnine, glede katerih je bila predlagana prepoved odtujitve in obremenitve, že pred vložitvijo tožbe prodal tretji osebi (družbi A., d. o. o.), ki je že pred tožbo predlagala vknjižbo svoje lastninske pravice. Iz ugotovljenega dejanskega stanja tako izhaja, da predlagana začasna odredba za tožnika nima več koristnih učinkov. Z njo namena zavarovanja nedenerne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki so bile že pred vložitvijo tožbe odtujene, ne more več doseči. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovoru drugega toženca ugodilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, pravilna. Posledično tudi vsi ostali pritožbeni očitki (o vprašanjih vezanih na predhodno odločitev, verjetnosti tožnikove terjatve, pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja, pomena zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice) za odločitev niso (več) pravno odločilni, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Očitek protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) je v pritožbi le navržen; ni pa pojasnjeno, na katero odločilno dejstvo se očitek nanaša in iz katere listine je bilo odločilno dejstvo napačno povzeto. Zato ta očitek ne terja konkretnejšega odgovora pritožbenega sodišča. 8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).