Opredelitev terjatve kot prednostne ali neprednostne ni del postopka preizkusa terjatev. Načeloma pa ni mogoče izključiti primera, da prednostna terjatev ne bi bila hkrati tudi zavarovana. Upnica terjatev navedenih upnikov sploh ni prerekala, ampak se ni strinjala z vrsto posameznih terjatev, ki ne vplivajo na glasovanje o prisilni poravnavi. Končni seznam prijavljenih in priznanih ter prerekanih terjatvah daje podlago za glasovanje o prisilni poravnavi. Iz teh podatkov izhaja, kateri upniki so upravičeni do glasovanja, kar je bistveno za nadaljnji postopek prisilne poravnave. Prisilna poravnava, tudi če bo izglasovana, ne bo vplivala na prednostne in zavarovane terjatve, ki bodo morale biti poplačane ne glede na izid glasovanja o prisilni poravnavi.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 15. 6. 2026, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (procesno dejanje 58, v nadaljevanju p. d.). Bistveni razlogi v izpodbijanem sklepu so, da noben upnik ni vložil ugovora proti osnovnemu in dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Upnica A. A. (v nadaljevanju: upnica) je prerekala terjatve upnikov Republika Slovenija (RS), Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pod zaporednimi številkami 4D, 5A in 6A osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Vendar pa upnica z ugovorom o prerekanju terjatve ni nasprotovala obstoju terjatve ampak opredelitvi terjatev navedenih upnikov kot prednostne in zavarovane oziroma prednostne zavarovane. Ker se z ugovorom prereka terjatev v celoti ali v delu, ne pa vrsta terjatev, upravitelj v končnem seznamu ni navedel, da so te terjatve prerekane, zato ni bilo treba odločati, ali so verjetno izkazane. Opredelitev terjatve kot prednostne ali neprednostne ni del postopka preizkusa terjatev, ampak se te značilnosti preizkuša šele ob izdelavi poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave iz 206. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Upniki s prednostnimi terjatvami nimajo glasovalnih pravic, tisti upniki, ki imajo zavarovane terjatve, pa imajo glasovalne pravice le izjemoma (1. in 2. točka tretjega odstavka 200. člen ZFPPIPP).
2.Zoper sklep sta se pravočasno pritožili dolžnica in upnica (p. d. 62) in sta uveljavljali pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje sta predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da spremeni pravno naravo terjatev pod zaporednimi številkami 4D, 5A in 6A iz zavarovanih prednostnih terjatev v zavarovane terjatve, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Sodišče druge stopnje je v zvezi s posameznimi vrstami terjatev, bistvenimi za odločitev v tem pritožbenem postopku, najprej povzelo zakonsko ureditev. Med splošnimi določbami ZFPPIPP sta v 20. členu prvega poglavja ZFPPIPP opredeljeni zavarovana terjatev in nezavarovana terjatev. Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico (tretji odstavek 20. člena zakona), nezavarovana terjatev pa je terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico (četrti odstavek 20. člena zakona). Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (19. člen zakona). Prednostne terjatve so opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 21. člena zakona. Od vrste terjatve je odvisen vrstni red plačila posamezne terjatve, od opredelitve zavarovane ali nezavarovane terjatve pa je odvisno, iz katere mase, ki se bo oblikovala v stečajnem postopku, bodo posamezni upniki poplačani. Če ima upnik zavarovano terjatev, bo ta poplačana iz posebne stečajne mase, če pa ima upnik nezavarovano terjatev, bo plačana iz splošne stečajne mase. Vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase je določen v 359. členu zakona. Če je prednostna terjatev nezavarovana, se bo poplačala kot terjatev prvega vrstnega reda (1. točka prvega odstavka 359. člena zakona v zvezi s prvim odstavkom 360. člena in prvim odstavkom 361. člena zakona). Načeloma pa ni mogoče izključiti primera, da prednostna terjatev ne bi bila hkrati tudi zavarovana. Če bo prednostna terjatev zavarovana, bo poplačana po pravilih o razdelitvi posebne razdelitvene mase (pododdelek 5. 9. 4. zakona).
5.Bistveno za odločitev v tem pritožbenem postopku pa je, da potrjena prisilna poravnava ne učinkuje niti na zavarovane niti na prednostne terjatve (1. in 2. točka prvega odstavka 213. člena zakona). Zato upniki, ki so imetniki navedenih vrst terjatev, ne glasujejo o potrditvi prisilne poravnave (1. in 2. točka tretjega odstavka 200. člena zakona). Navedeni trije upniki pa navadnih terjatev sploh niso prijavili
6.Dolžnica in upnica sta v pritožbi pojasnili, da priznavata obstoj terjatev treh upnikov kot takih, ne priznavata pa, da gre za prednostne terjatve. Upnica jih je prijavila v skladu s 60. členom ZFPPIPP in je opredelila do katere višine so zavarovane, upravitelj jih je priznal tako kot so bile prijavljene. Končni seznam prijavljenih in priznanih ter prerekanih terjatvah pa daje podlago za glasovanje o prisilni poravnavi. Iz teh podatkov izhaja, kateri upniki so upravičeni do glasovanja, kar je bistveno za nadaljnji postopek prisilne poravnave. Prisilna poravnava, tudi če bo izglasovana, ne bo vplivala na prednostne in zavarovane terjatve, ki bodo morale biti poplačane ne glede na izid glasovanja o prisilni poravnavi. Priznanje ali prerekanje terjatve je v domeni upravitelja in sodišče ne presoja, ali je upravitelj terjatve pravilno prerekal ali ne. Če stečajni upravitelj ali katerikoli od upnikov uveljavlja nestrinjanje s prijavljeno terjatvijo drugih upnikov in takšno terjatev prereka, sodišče v postopku prisilne poravnave odloča v okviru 2. točke drugega odstavka 68. člena zakona, torej ali je terjatev verjetno izkazana ali ne. Vendar v konkretnem primeru upnica terjatev navedenih upnikov sploh ni prerekala, ampak se ni strinjala z vrsto posameznih terjatev, ki ne vplivajo na glasovanje o prisilni poravnavi. Upravitelj v izjavi o priznanju oziroma prerekanju terjatve ne more spreminjati narave (vrste) prijavljene terjatve, ker je vsebina prijave v domeni upnikov.
7.Zato sodišče tudi ne odloča med mnenjem dolžnice in upnice ter upravitelja o spornosti navedenih terjatev. V stečajnem postopku je bilo oblikovano večinsko stališče, da vprašanje, ali je terjatev prednostna ali navadna, ni predmet izjave upravitelja v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, temveč se to lahko preizkuša šele ob delitvi razdelitvene mase, ko se tudi ugotavlja vrstni red plačila nezavarovanih terjatev. Omenjeno stališče je mogoče smiselno uporabiti tudi v postopku prisilne poravnave. V sklepu o preizkusu terjatev stečajno sodišče o obstoju terjatev ne odloča, odloči le, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena zakona). V postopku prisilne poravnave pa sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena zakona) in s tem omogoči glasovanje upnikov. Iz doslej pojasnjenih razlogov sodišča druge stopnje izhaja, da ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče določiti pravno naravo terjatev v skladu s predlogom dolžnice in upnice in jo določiti kot zavarovano in ne kot zavarovano prednostno terjatev.
8.Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena in 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
9.Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1V tej fazi postopka še ni znano, v kakšni višini bodo izterjane in poplačane terjatve, na katerih je upnica uveljavljala ločitveno pravico, ki jo ima do B., d. d.
2VSL sklep Cst 281/2024, 3. 12. 2024, VSL sklep Cst 295/2023, 7. 11. 2023.
3VSL sklep Cst 136/2011, 16. 6. 2011, VSL sklep Cst 305/2018, 26. 6. 2018, VSL sklep Cst 339/2022, 10. 11. 2022.