Jedro

Ker niso bili izpolnjeni pogoji za odreditev vročitve plačilnega naloga s pritrditvijo na oglasno desko prekrškovnega organa in torej plačilni nalog storilki ni bil (pravilno) vročen, v obravnavani zadevi ni pričel teči rok za vložitev zahteve za sodno varstvo oziroma izpodbijani plačilni nalog ni pravnomočen.

Izrek

Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. 1. A.A. je bila z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Policijske postaje L.-C. (prekrškovni organ), spoznana za odgovorno storitve prekrška po drugem odstavku 22. člena Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Izrečena ji je bila globa 50.000 SIT.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec H.J. Navaja, da je prekrškovni organ pri vročanju izpodbijanega plačilnega naloga storilki ravnal v nasprotju z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se glede tega vprašanja na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporabljajo v hitrem postopku o prekršku. Prekrškovni organ je plačilni nalog najprej skušal vročiti osebno po prvem odstavku 87. člena ZUP, nato pa v skladu z drugim odstavkom 96. člena ZUP z objavo na oglasni deski organa, za kar potrditvi zahteve pogoji niso bili izpolnjeni. Vrhovni državni tožilec zato trdi, da prekrškovni organ plačilnega naloga ni pravilno vročil oziroma niti ni poskusil pravilno vročiti na način, da bi lahko prišlo do fikcije vročitve (tretji in četrti odstavek 87. člena ZUP), zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena ZP-1, ker storilki ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zadevo vrne v ponovno odločanje Policijski postaji L.-C., ki naj plačilni nalog vroči kršiteljici v skladu z določbami ZUP.

B.

3. V hitrem postopku o prekršku se med drugim glede vročanja po določbi prvega odstavka 58. člena ZP-1 uporabljajo pravila zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZUP (v besedilu, veljavnem v času oprave procesnega dejanja) se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Za primere, ko se vročitev na način iz prvega odstavka 87. člena ZUP ne da opraviti, je način vročanja določen v tretjem odstavku 87. člena ZUP. V takšnem položaju pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga bil moral vročiti, navede vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše. Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument (četrti odstavek 87. člena ZUP), če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Takrat vročevalec (praviloma) tudi pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, ki mora biti s pisnim sporočilom iz tretjega odstavka 87. člena ZUP obveščen o posledicah takšnega vročanja.

4. V obravnavani zadevi je prekrškovni organ izpodbijani plačilni nalog storilki večkrat poskušal vročiti osebno po prvem odstavku 87. člena ZUP, ker pa takšna vročitev ni bila uspešna, je bil plačilni nalog vročen s pritrditvijo na oglasno desko organa. Takšno vročitev je v skladu s prvim in drugim odstavkom 96. člena ZUP dopustno odrediti, če stranka (ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec za vročitve, ki ga je postavila stranka) med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče oziroma naslov, ki ga je navedla, če o tem ne obvesti organa, ki vodi postopek, in če vročevalec kljub poizvedovanju ne more izvedeti, kam se je odselila. Vendar pa v tej zadevi takšen položaj ni podan, saj je prekrškovni organ ugotovil (dopis Policijske postaje L.-C. z dne 1.2.2007), da storilka stalnega prebivališča ni spremenila. Poleg tega je naslovnik dolžan obvestiti organ o vsaki spremembi naslova šele od dneva, ko v postopku prejme prvi dokument organa (prim. Jerovšek et. al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, str. 326), takšen prvi dokument pa je v tej zadevi ravno izpodbijani plačilni nalog. Glede na navedeno torej niso bili izpolnjeni pogoji za odreditev vročitve plačilnega naloga s pritrditvijo na oglasno desko prekrškovnega organa, temveč bi bilo (po neuspešnem poskusu osebne vročitve, kakršno določa prvi odstavek 87. člena ZUP) treba vročitev opraviti po določbah tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP.

5. Po določbi prvega odstavka 169. člena ZP-1 se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji oziroma vsako pravnomočno odločbo, če je prekršen ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek. Ena od predpostavk za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti v postopku o prekršku je torej pravnomočnost izpodbijane odločbe, ki nastopi, ko je ni možno več izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo oziroma s pritožbo, ali če zoper njo ni pravnega sredstva (199. člen ZP-1). Zoper plačilni nalog, ki po določbi drugega odstavka 57. člena ZP-1 velja kot pisna odločba o prekršku, je dovoljena zahteva za sodno varstvo, ki se lahko vloži v 8 dneh od njegove vročitve. Vrhovni državni tožilec ima glede na zgoraj navedeno prav, da plačilni nalog storilki ni bil (pravilno) vročen, kar pa pomeni, da v obravnavani zadevi ni pričel teči rok za vložitev zahteve za sodno varstvo oziroma da izpodbijani plačilni nalog ni pravnomočen. Ker v tej zadevi zato ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti, jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1).

6. Iz dopisov Policijske postaje L.-C. z dne 8.1.2007 in z dne 1.2.2007 izhaja, da prekrškovni organ napačno šteje, da je izdani plačilni nalog pravnomočen. Nastop pravnomočnosti niti na plačilnem nalogu niti drugače ni bil ugotovljen v takšni obliki (potrdilo o pravnomočnosti), da bi Vrhovno sodišče v to procesno dejanje ali odločitev z razveljavitvijo lahko poseglo, zato je šteti, da ta postopek ni končan in bo prekrškovni organ ob upoštevanju zgoraj navedenega v nadaljevanju storilki moral vročiti plačilni nalog.