Jedro

Delavcu je potrebno vročiti pismeni odpravek sklepa organa, ki je odločil o ugovoru in za seznanitev delavca z odločitvijo ne zadostuje njegova prisotnost na seji ugovornega organa. Ker delavcu - tožniku ni bil vročen pismeni odpravek sklepa ugovornega organa, je imel tožnik pravno podlago za vložitev tožbe - 83. čl. ZTPDR. Tožnik je zato upravičen do stroškov postopka, ki so mu nastali do vročitve pismenega odpravka sklepa ugovornega organa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 7.026,00 SIT, od zneska 6.750,00 SIT tudi zakonite zamudne obresti od 27.2.1995 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je ustavilo postopek in sklenilo, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeni sklep se v delu, ki se nanaša na stroške, pritožuje tožeča stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da se izpodbijani sklep v 1. odst. (pravilno v uvodu sodbe - 338. člen ZPP) sklicuje na določila 193. in 155. člena zakona o kazenskem postopku. Nadalje navaja, da je bil tožnik prisiljen zahtevati sodno varstvo, ker kljub večkratnim zahtevam ni prejel zapisnika z zbora delavcev, kateri je obravnaval zahtevo za varstvo pravic. Svoje pravice je moral varovati zaradi molka organa. Takoj, ko je prejel ustrezne listine, to je sklep direktorja in zapisnik zbora delavcev, je umaknil tožbo. Meni, da je upravičen do stroškov, specificiranih v tožbi z dne 3.11.1994. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na stroške postopka, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju nepravilno uporabilo materialno pravo. Pravna podlaga za odločanje o stroških v konkretnem primeru je podana v 1. odst. 158. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90), ki določa, da mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. V tem individualnem delovnem sporu je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tožeči stranki dne 5.9.1994 izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja, zoper katerega je tožeča stranka ugovarjala po svojem pooblaščencu dne 19.9.1994. O ugovoru je odločal zbor delavcev dne 6.10.1994, vendar vse do vložitve tožbe na sodišče ni izdala pismenega odpravka sklepa. Tožena stranka je odpravek sklepa drugostopne odločitve vročila tožniku dne 22.11.1994, to je po vložitvi tožbe. Neutemeljeno je razlogovanje sodišča prve stopnje in tožene stranke, da vložitev tožbe ni bila potrebna. Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89, 42/90), v poglavju varstva pravic delavcev v 83. členu določa, da lahko delavec, če ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa v organizaciji, ali če ta organ ne odloči v 30 dneh od vložitve zahteve oz. ugovora, v nadaljnjih 15 dneh zahteva varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču. Tudi določba 3. odst. 23. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. št. 19/94) določa, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo v primeru, če delodajalec ni odločil o ugovoru oz. zahtevi za uveljavljanje pravic. Tako je imela tožena stranka zakonsko podlago za vložitev tožbe pred sodiščem. Nepravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da ni šlo za molk organa iz razloga, ker je bil tožnik prisoten na zboru delavcev, na katerem se je odločalo o njegovi zahtevi za varstvo pravic. Ne zadostuje namreč, da je o zahtevi odločeno na organu, temveč mora biti sprejet ustrezen sklep in izdan pismeni odpravek tega sklepa. Po določbi 103. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90 - 71/93) se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev pri delodajalcih, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. To pomeni, da se uporabljajo smiselno določbe zakona o pravdnem postopku in je torej potrebno izdati pismeni odpravek sklepa.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila tožba ob vložitvi potrebna, saj je bila dejansko situacija molka organa, tožnik je nato takoj zatem, ko je prejel pismeni odpravek sklepa zbora delavcev, tožbo umaknil. Zato je potrebno uporabiti določbo 1. odst. 158. člena ZPP, ki določa, da če tožnik umakne tožbo takoj potem, ko toženec izpolni zahtevek, ni dolžan povrniti nasprotni stranki pravdnih stroškov. V tem primeru mora toženec plačati tožniku njegove stroške postopka, ker gre v bistvu za izpolnitev zahtevka. Zato je potrebno uporabiti določbe 154. in 155. člena zakona o pravdnem postopku. Tako so bili potrebni stroški za pravdo stroški vložitve tožbe v višini 100 odvetniških točk, stroški poštnine v višini 100,00 SIT in stroški sodne takse v višini 675,00 SIT. Sodišče je priznalo tudi zamudne obresti od priznanih stroškov za zastopanje po odvetniku in poštnine, od izdaje sklepa na prvi stopnji, kot je to zahteval tožnik. Plačilo sodne takse pa zapade šele po pravnomočnosti tega sklepa, zato tožnik do zamudnih obresti na ta znesek ni upravičen.

Glede na vse navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 4. točke 373. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Bivše zvezne predpise je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije na podlagi določbe 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91 -I in 45/94).