Jedro

Ob navedenem pa velja še omeniti, da je v obravnavanem primeru zavarovalec plačal 67,85 EUR ob podpisu zavarovalne police ob prisotnosti zavarovalne agentke. Toženka tekom postopka ni uspela dokazati, kako je prišlo do poprave zavarovalne ponudbe, ki jo je podpisal zavarovalec, kot tudi ne, da je zavarovalcu skupaj z zavarovalno polico poslala tudi račun za plačilo preostanka prvega obroka zavarovalne premije, kar je bilo že pojasnjeno. Toženka kot subjekt gospodarskega prava, ki se poklicno ukvarja s sklepanjem zavarovalnih pogodb, je namreč zavezana ravnati skladno z merili dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ). Temu standardu profesionalne skrbnosti bi toženka zadostila, če bi zavarovalca o plačilu preostanka premije obvestila s priporočeno pošiljko in to takoj, ko je prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe in ne šele potem, ko je zavarovalec prijavil škodni dogodek. Ker toženka ni ravnala z vso skrbnostjo, ki se od nje kot gospodarskega subjekta, ki se na trgu ukvarja izključno s sklepanjem zavarovalnih pogodb, pričakuje, ni mogoče posledic njenega neskrbnega ravnanja šteti v škodo zavarovalcu, ki je takoj po njenem obvestilu 4. 2. 2013, preostanek premije poravnal, kar kaže na dejstvo, da je bil pripravljen plačati preostanek premije po prejemu zavarovalne police, v kolikor bi bil o tem ustrezno obveščen. Glede na navedeno je tudi iz tega razloga zavarovalno kritje v obravnavanem primeru bilo vzpostavljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzelo na znanje delni umik in postopek ustavilo za znesek 4.444,12 EUR (I. točka izreka), toženki naložilo plačati tožniku znesek 11.394,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 2. 2013 dalje do plačila (II. točka izreka), v presežku zahtevek tožnika zavrnilo (III. točka izreka) ter toženki naložilo povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 547,32 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženka iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo njene trditve v zvezi z tolmačenjem Splošnih pogojev (ABV 2008), iz katerih izhaja, da zavarovalno kritje prične veljati, ko je plačana prva premija, vendar ne prej kot z dnem, ki je v zavarovalni polici določen kot dan začetka zavarovanja. V obravnavanem primeru to potrjuje tudi zapis v zavarovalni polici, da mora zavarovalec plačati še 55,19 EUR prvega obroka premije. Sodišče bi moralo po mnenju pritožbe uporabiti citirano določilo Splošnih pogojev in upoštevati dogovor, da je potrebno premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je bilo dogovorjeno plačilo prve premije po sklenitvi pogodbe in na to vezalo svojo odločitev. Tožnik dejstva, da je bilo dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe ni zatrjeval, zaradi česar pritožba očita sodišču prve stopnje, da je prekoračilo trditveno podlago tožnika, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba nadalje pojasnjuje, da Splošni pogoji ne odstopajo od določila 937. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki razlikujejo med primerom, ko gre za prvo premijo, ki dospe ob sklenitvi pogodbe in primerom, ko premija dospe kasneje. V prvem primeru je neplačilo premije ovira za nastanek zavarovalničine obveznosti. Da zgolj prejeta polica ne pomeni kritja, potrjuje 927. člen OZ, ki določa, da so lahko v zavarovalnih pogojih določeni primeri, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz zavarovanja s samim plačilom premije. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženka zavarovalcu posredovala zavarovalno pogodbo, iz katere izhaja, da bi moral zavarovalec plačati še 55,19 EUR prve premije. Toženka pa ne povzema nadaljnje obrazložitve sodišča prve stopnje, ko ta neskrbnost stranke pri pregledu zavarovalne police utemeljuje s pričakovanjem stranke, da bo zavarovanje sklenjeno pod pogoji iz ponudbe. Prav tako graja zaključek sodišča prve stopnje, da iz spisa ne izhaja, da bi bil zavarovalcu poslan račun za plačilo preostanka prve premije. Meni, da zadostuje pričanje D. L., ki je izpovedal, da se račun pošlje skupaj s polico. Pritožba nadalje graja tudi višino zavarovalnine. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo amortizirane vrednosti. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevek zavrne, posredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Priglaša stroške.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4 Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Uradni preizkus je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev.

6. V obravnavanem primeru je sporno, ali je bilo po zavarovalni polici, na podlagi katere je bilo sklenjeno premoženjsko zavarovanje, kritje za škodni dogodek, do katerega je prišlo 28. 12. 2012. Med pravdnima strankama ni sporno, da je na polici št. 1.901.131 zapisana zavarovalna doba 4. 12. 2012 do 1. 1. 2023, da je dogovorjena premija v 4 obrokih za tekočo zavarovalno dobo in da se začne vsaka naslednja zavarovalna doba 1.1. Nesporno je, da je bil ob podpisu ponudbe plačan znesek 67,85 EUR, kot je izhajal iz ponudbe, ki jo je podpisal zavarovalec. Zavarovalna polica pa je bila sklenjena za višjo premijo, kot je bila navedena v ponudbi, ki jo je podpisal zavarovalec, razloga zakaj, pa toženka ni znala pojasniti. Zavarovalec je torej prejel zavarovalno polico, kar je izkazala tudi toženka, ki pa je bila sklenjena za višjo premijo, kot naj bi se jo zavarovalec dogovoril z zavarovalno agentko. Kako je prišlo do spremembe ponudbe, toženka ni znala pojasniti. Zatrjevala je, da je ob zavarovalni polici zavarovalcu poslala tudi račun za plačilo preostanka premije prvega obroka, vendar ga zavarovalec v določenem roku ni poravnal. Zavarovalec se je branil, da računa s polico ni prejel, toženka pa je v dokazne namene predlagala zaslišanje priče D. L., ki je izpovedal, da je način dela pri toženki tak, da se račun vedno pošlje skupaj s polico, ni pa izključil, da lahko pride tudi do pomote. Sodišče prve stopnje je, ker toženka ni predložila listinskega dokaza o tem, da je račun dejansko poslala zavarovalcu, pravilno zaključilo, da se ne da z gotovostjo ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru bil račun dejansko poslan zavarovalcu. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je sodišče prve stopnje naredilo ustrezno dokazno oceno, ki je vsebinsko prepričljiva. Glede na to, da je zavarovalec po opominu takoj plačal preostanek premije za prvi obrok, tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da bi ga plačal tudi ob prejemu police, v kolikor bi ga prejel skupaj s polico.

7. Vsled temu sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne ugotovitve dejanskega stanja, prav tako pa mu ni mogoče očitati, da je pri odločanju prekoračilo trditveno podlago tožnika. Pritožba namreč izpostavlja, da tožnik nikoli ni zatrjeval, da je bilo dogovorjeno plačilo po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Sodišče druge stopnje v zvezi s tem pritožbenim očitkom ugotavlja, da je tožnik sicer res v tožbi zatrdil, da je ob podpisu zavarovalne ponudbe z zavarovalno agentko, plačal tej premijo, vendar je v nadaljnjih pripravljalnih vlogah navajal, da je toženka smatrala, da zapade premija v plačilo po sklenitvi zavarovalne pogodbe (l. št. 28) ter se skliceval na določila tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. S tem pa je tožnik podal ustrezno trditveno podlago, da je bilo dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi zavarovalne pogodbe.

8. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Podlaga za sklepanje zavarovalnih pogodb daje OZ. V 936. členu OZ je določeno, da je zavarovalno premijo dolžan plačati zavarovalec. V drugem odstavku je določeno, da se premija plačuje v dogovorjenih rokih; če jo je treba plačati naenkrat, se plača ob sklenitvi pogodbe. Posledice, če premija ni plačana, pa so urejene v 937. členu OZ. Tretji in četrti odstavek 937. člena OZ določata, da neplačilo zavarovalne premije učinkuje na zavarovalno kritje ali na zavarovalno pogodbo z učinkom prenehanja le tedaj, ko zavarovalnica navedeno uveljavlja s sankcijami, ki jih ima na voljo na podlagi 937. člena OZ. Gre za dolžnostno upravičenje zavarovalnice. Tretji odstavek 937. člena opredeljuje posledico, če zapadla premija ni plačana po pogodbi, ki je sklenjena na podlagi drugega odstavka 937. člena OZ. Stranki se lahko dogovorita, da se premija plača po sklenitvi pogodbe, zavarovalno kritje pa začne teči na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Dan začetka zavarovalnega kritja nastopi torej pred dnevom zapadlosti premije(1). Zavarovalnica lahko zavarovalca k plačilu premije pozove še pred njeno zapadlostjo, običajno to stori po zapadlosti prve (oziroma druge ali naslednjih) premije v skladu s četrtim odstavkom 937. člena OZ. Zavarovalnica zavarovalca z vročitvijo priporočenega pisma obvesti o zapadlosti premije. Če zavarovalec premije ne plača do njene zapadlosti oziroma v naknadnem roku tridesetih dni po vročitvi priporočenega pisma, zavarovalno kritje preneha v tridesetih dneh od dneva vročitve priporočenega pisma. Ta rok ne more preteči prej, preden ne preteče trideset dni od dneva zapadlosti premije. Ureditev se nanaša na primer, ko premija, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, ni bila plačana. V povezavi s četrtim odstavkom 937. člena OZ izhaja, da ne gre le za ureditev v primeru neplačila prve premije, ampak določba prav tako kakor četrti odstavek velja tudi za primere, ko ni plačana katera od nadaljnjih zapadlih premij.

9. Sodišče druge stopnje se strinja s sodiščem prve stopnje, da v konkretnem primeru ni šlo za sklenitev zavarovalne pogodbe s posledicami neplačila premije iz prvega odstavka 937. člena OZ, ampak je šlo za zavarovanje z odloženim (obročnim) plačilom in možnimi posledicami iz drugega in tretjega odstavka 937. člena OZ. Tudi iz opomina z dne 4. 2. 2013, na katerega se sklicuje toženka, izhaja, da je toženka očitno štela, da je bilo dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. V opominu namreč toženka opozarja, da bo ravnala po 937. členu OZ, in sicer, da bo po izteku trideset dni od prejema opomina prenehala obveznost zavarovalnice, da izplača v zavarovalni pogodbi dogovorjeno zavarovalnino. Očitno je torej toženka opozarjala na sankcijo iz tretjega odstavka 937. člena OZ, kar pa je glede na zakonsko dikcijo(2) možno le v primeru, če je dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. Pri tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da je bil opomin poslan šele po prijavi škodnega dogodka. Tako so se izkazale za resnične trditve tožnika, da je bila dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Gre za poseben dogovor, ki velja ne glede na določila Splošnih pogojev(3). Zato se izkaže, da je zavarovalno kritje bilo podano in ko je nastopil zavarovalni primer, je tudi nastopila dolžnost toženke, da pogodbo izpolni.

10. Ob navedenem pa velja še omeniti, da je v obravnavanem primeru zavarovalec plačal 67,85 EUR ob podpisu zavarovalne police ob prisotnosti zavarovalne agentke. Toženka tekom postopka ni uspela dokazati, kako je prišlo do poprave zavarovalne ponudbe, ki jo je podpisal zavarovalec, kot tudi ne, da je zavarovalcu skupaj z zavarovalno polico poslala tudi račun za plačilo preostanka prvega obroka zavarovalne premije, kar je bilo že pojasnjeno. Toženka kot subjekt gospodarskega prava, ki se poklicno ukvarja s sklepanjem zavarovalnih pogodb, je namreč zavezana ravnati skladno z merili dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ(4)) Temu standardu profesionalne skrbnosti bi toženka zadostila, če bi zavarovalca o plačilu preostanka premije obvestila s priporočeno pošiljko in to takoj, ko je prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe in ne šele potem, ko je zavarovalec prijavil škodni dogodek. Ker toženka ni ravnala z vso skrbnostjo, ki se od nje kot gospodarskega subjekta, ki se na trgu ukvarja izključno s sklepanjem zavarovalnih pogodb, pričakuje, ni mogoče posledic njenega neskrbnega ravnanja šteti v škodo zavarovalcu, ki je takoj po njenem obvestilu 4. 2. 2013, preostanek premije poravnal, kar kaže na dejstvo, da je bil pripravljen plačati preostanek premije po prejemu zavarovalne police, v kolikor bi bil o tem ustrezno obveščen. Glede na navedeno je tudi iz tega razloga zavarovalno kritje v obravnavanem primeru bilo vzpostavljeno.

11. V zvezi s pritožbeno grajo glede višine zavarovalnine, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo amortizacije, sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih trditev v zvezi z amortizacijsko vrednostjo delovnih strojev in orodja. Četudi Splošni pogoji, ki so del pogodbenega materialnega prava, ker so del zavarovalne pogodbe in jih je zato potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti upoštevati, pa jih sodišče ne sme upoštevati, če nima ustrezne trditvene podlage.

12. Iz zakonskih določb o navajanju dejstev in izvajanju dokazov (prvi odstavek 7. člena, prvi odstavek 180. člena in 212. člen ZPP) namreč sledi, da mora pravdna stranka najprej določno navesti pravno pomembna dejstva, dokaze pa predlagati zato, da se ta dejstva dokažejo. V skladu z uveljavljenim razpravnim načelom (prvi odstavek 7. člena ZPP) mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Podobno določa tudi 212. člen ZPP. V teh zakonskih določbah gre za povezavo trditvenega in dokaznega bremena, ki neposredno vplivata na uspeh v sporu. Pogoj za uspeh ene od pravdnih strank je, da navede dejstva, ki substancirajo njen zahtevek / ugovor ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže. To pomeni, da mora stranka najprej zatrditi dejstva, za njihovo dokazovanje pa mora predlagati dokaze. Priloženi dokazi zato ne morejo nadomestiti manjkajoče trditvene podlage.

13. Sam dokaz o obračunu osnovnih sredstev (pa še to predložen s strani tožnika) ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage o ugotavljanju amortizirane vrednosti predmetov, za katere je dolžna toženka plačati zavarovalnino. Tako se izkažejo trditve toženke v pritožbi v zvezi z upoštevanjem amortizirane vrednosti vozička za orodje mehanik s 256 del. orod., za pritožbeno novoto, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena (337. člen ZPP).

14. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti ter je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Ker toženka v postopku s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim členom 165. členom ZPP).

Op. št. (1) : J. Gregorič: Zavarovalna pogodba: Ureditev posledic neplačane premije, Pravna praksa, 2003, št. 15-16, str. 23. Op. št. (2) : Določba tretjega odstavka 937. člena OZ določa: „Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino pa preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.“.

Op. št. (3) : Določba 4. odstavek 120. člena OZ določa: „Če se splošni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo ti slednji.“.

Op. št. (4) : Drugi odstavek 6. člena OZ določa: „Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).“.