Jedro

Tržni inšpektor ne more izreči ukrepa glede oblikovanja cen, če za to nima pooblastila v materialnem predpisu oz. niso v njem določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata št. ... z dne ....

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi tržne inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljana št. ... z dne ..., s katero je bilo tožeči stranki naloženo oblikovanje drobnoprodajnih cen pšeničnega kruha na ravni cen, ki so se oblikovale na tržišču na dan 1. junija 1993 ter, da je rok izvršitve s sprejemom odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je tržni inšpektor dne 12.7.1993, ko je opravil kontrolni pregled pri tožeči stranki, ugotovil, da ta zaračunava višje cene kot so določene z uredbo.

V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da sta podlaga za izdajo prvostopne odločbe določbi 70. člena in 73. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - v nadaljevanju: zakon o sistemu državne uprave), ki pooblašča tržnega inšpektorja za nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov in mu v primeru kršitev določa pravico in dolžnost, da odredi ukrepe, izdaja upravne odločbe in izreka druge ukrepe, ki so potrebni, da se pomanjkljivosti odpravijo v roku oziroma, da se preprečijo posledice, ki bi nastale s takšnimi kršitvami. Zakon o tržni inšpekciji v 10. členu določa, da za postopek, ki ga vodi tržna inšpekcija, veljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ta v 124. členu določa, da organ uvede postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon ali na zakonu temelječi predpis, pa tudi v primeru, da je potrebno glede na varstvo javne koristi uvesti upravni postopek. Morebitne vloge občanov, organizacij ter opozorila organov, da obstaja dejansko stanje, ki ogroža javno korist ter zaradi varstva te koristi narekujejo uvedbo upravnega postopka in izdajo odločbe z določenimi ukrepi.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka ni z ničemer pojasnila oziroma zavrnila pritožbenih navedb, in je s tem kršila določbo 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Tako prvostopna kot tudi drugostopna odločba sta nezakoniti. Sklicevanje na 70. člen in 73. člen zakona o sistemu državne uprave, ki le na splošno pooblaščata inšpektorje za ukrepanje, ni ustrezno. V posameznih primerih je pri ukrepanju treba upoštevati specialni predpis, v tem primeru zakon o tržni inšpekciji, ki pa v svojem 4. členu z ničemer ne pooblašča tržnega inšpektorja, da v takšnem primeru izda kakršnokoli upravno odločbo. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbene navedbe, poslala pa je upravne spise, ki se nanašajo na zadevo.

Tožba je utemeljena.

Tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila pravila upravnega postopka (2. odstavek 245. člena ZUP), ker v obrazložitvi odločbe ni z ničemer niti pojasnila niti zavrnila pritožbenih navedb, je po presoji sodišča utemeljen. Organ druge stopnje je dolžan meritorno obravnavati pravočasno pritožbo in v okviru pritožbenih navedb presoditi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe in v odločbi tudi obrazložiti, zaradi česa jih šteje za neutemeljene. V izpodbijani odločbi tožena stranka na navedbe, ki so pomembne za pravilno rešitev stvari ni odgovorila, zato je kršila že omenjeno določbo ZUP. Pri tem sodišče tudi opozarja, da odločitev prvostopnega organa, ki se nanaša na rok izvršljivosti prvostopne odločbe, nima podlage niti v zakonu o tržni inšpekciji niti v ZUP. Sodišče se v celoti strinja tudi s tožbenim ugovorom, da 70. in 73. člen zakona o sistemu državne uprave ter 4. člen zakona o tržni inšpekciji ne pooblaščajo tržnega inšpektorja, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri nadzoru ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Po presoji sodišča nobeden od navedenih zakonov, na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, ne vsebuje materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov. Pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju ureja le 7. člen zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74), ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah, nalaga, da je dolžan vložiti ovadbo zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma, da je dolžan vložiti predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška. Posebnih določb o inšpekcijskih ukrepih na področju cen pa tudi ta zakon nima. Po presoji sodišča pa inšpekcijski organ svoje odločitve v zvezi s cenami ne more opreti samo na določbe prej omenjenih 70. in 73. člena zakona o sistemu državne uprave ter 10. člena zakona o tržni inšpekciji v povezavi s 124. členom ZUP, če v materialnem predpisu nima pooblastila za navedene ukrepe na področju cen, oziroma niso v njem določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša. Ker sta glede na navedeno tako prvostopna kot tudi drugostopna odločba nezakoniti, je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).