Jedro

Tožnik je sam vložil pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zoper takšno sodbo pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. Če bi se pritožba štela kot revizija, bi bilo postopanje enako, saj lahko vloži izredno pravno sredstvo stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo pritožbo tožnika z dne 13. 12. 2016, ki jo je tožnik vložil zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 239/2016 z dne 13. 10. 2016, saj zoper sodbo pritožbenega sodišča ni dovoljena pritožba. Pravno sredstvo je dovoljeno le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. V kolikor pa gre za izredno pravno sredstvo pa lahko takšna dejanja opravlja le stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki ima opravljen državni pravniški izpit oziroma je odvetnik.

2. Pritožuje se tožnik, ki meni, da je zavrženje pritožbe nerazumno in pristransko dejanje, saj ni razvidno, ali pritožnika na sodišču zastopa njegov prvi odvetnik iz A. ali pooblaščenec, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita ali pa je to tožnik sam. Pritožnik dalje navaja, da je pritožbo podal in podpisal sam. V nadaljevanju pritožbe pritožnik navaja, da gre za zadevo glede priznanja nadurnega dela v pokojninsko osnovo, ki se vleče že dobrih 10 let. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena ZPP.

5. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Iz sodnega spisa izhaja, da je tožnik vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi priznanja drugih pravic iz pokojninskega zavarovanja. S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. VIII Ps 1865/2014 z dne 2. 3. 2016 je bil njegov zahtevek zavrnjen.

7. Tožnik je zoper zavrnilno sodbo vložil pritožbo.

8. Pritožbeno sodišče je s svojo sodbo opr. št. Psp 239/2016 z dne 13. 10. 2016 pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper navedeno sodbo je tožnik vložil pritožbo.

9. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 9. 1. 2017 njegovo pritožbo zavrglo.

10. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. Tožnik je vložil pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zoper takšno sodbo pritožba ni dovoljena. Pritožba kot pravno sredstvo je dovoljena le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. V kolikor bi tožnikovo pritožbo prvostopenjsko sodišče štelo kot izredno pravno sredstvo - revizijo, bi bilo ravnanje in odločitev sodišča prve stopnje enako, saj lahko vloži izredno pravno sredstvo stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama stranka opravljen državni pravniški izpit oziroma, če ima takšen izpit zakoniti zastopnik stranke (333. člen ZPP in tretji odstavek 86. člena ZPP).

11. Pritožbene navedbe, da prvostopenjskemu sodišču ni bilo znano, kdo vlaga pritožbo, so v nasprotju s samo pritožbo z dne 9. 12. 2016, Iz nje je razvidno, da pritožbo vlaga stranka sama, ki se je tudi sama podpisala. Navedeno je razvidno tudi iz same pritožbe.

12. Nerelevantne so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo vsebino spora, saj je predmetna odločitev procesne narave in se v samo vsebino spora ne spušča. 13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.