Jedro

Tudi, če bi bilo dejstvo, da je nekaj sodnikov krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki v konkretni zadevi sploh ne sodijo, članov istega društva kot zakonita zastopnica tožnikov, izkazano, tega ne bi bilo moč subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta pri Okrožnem sodišču v Kopru vložila tožbo za dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, plačevanje preživnine in ureditev stikov.

2. Toženec je v odgovoru na tožbo predlagal, da se odločanje o zadevi prestavi na drugo sodišče, kar utemeljuje z navedbami, da je kar nekaj sodnikov Okrožnega sodišča v Kopru (A. A., B. B.) in Okrajnega sodišča v Kopru (C. C., D. D., ki naj bi zakoniti zastopnici tožnikov tudi pomagala napisati tožbo ter ji svetuje v vseh postopkih) bivših ali aktivnih članov društva zakonite zastopnice (ŠD ...).

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP so na primer okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar te, ki jih toženec navaja v svojem predlogu, niso takšne, predvsem pa niso z ničimer izkazane. Torej, tudi če bi bilo dejstvo, da je nekaj sodnikov krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki v konkretni zadevi sploh ne sodijo(1), članov istega društva kot zakonita zastopnica tožnikov, izkazano, tega ne bi bilo mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrožno sodišče v Kopru. Vrhovno sodišče je zato neutemeljen predlog za delegacijo zavrnilo.

Op. št. (1): V nasprotnem primeru bi to lahko bila okoliščina za strankin dvom o sodnikovi nepristranskosti, kar pa je lahko samo razlog za njegovo izločitev po 6. točki 70. člena ZPP, ne pa razlog za delegacijo pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.