Jedro

Z dednim dogovorom urejeno razmerje med dediči (sklenitelji) ni predmet odločanja sodišča oz. ni rezultat sodne odločitve. Ker je dedni dogovor v sklepu o dedovanju le povzet, je pritožničin predlog, da sodišče poseže v vsebino dednega dogovora (ga spremeni), nesprejemljiv. Dedni dogovor je izpodbojen s tožbo; pod enakimi pogoji in z razlogi, ki veljajo za pogodbe.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 20.10.2016 se zavrže. II. Pritožba zoper sklep z dne 6.9.2016 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 20.10.2016

1. S sklepom z dne 20.10.2016 je zapuščinsko sodišče zavrglo predlog zakonite dedinje A. A. za izdajo evropskega potrdila o dedovanju.

2. Poštno pošiljko s sklepom je vročevalec pritožnici pustil v hišnem predalčniku dne 21.10.2016; skupaj z obvestilom, da pisanje v roku 15. dni lahko prevzame in kje ga lahko prevzame. Ker pritožnica pisanja ni prevzela, se šteje, da je bila vročitev opravljena 5.11.2016 (četrti odstavek 142. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Prekluzivni rok za vložitev pritožbe, predpisan v prvem odstavku 333. čl. ZPP in prvem odstavku 366. čl. ZPP, znaša 15 dni in tako je bila pritožnica tudi poučena s pravnim poukom, ki je sestavni del sklepa.

3. Pritožnica je pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka. Pritožbeni rok je začel teči z vročitvijo sklepa (5.11.2016) in se je iztekel v nedeljo 20.11.2016. Ker je nedelja dela prost dan in se na sodišču ne dela, se je pritožbeni rok iztekel prvi naslednji delavnik – torej v ponedeljek dne 21.11.2016 (četrti dostavek 111. čl. ZPP). Pritožba je bila priporočeno na pošti oddana dne 22.11.2016, torej po izteku pritožbenega roka. Dne 22.11.2016 vložena pritožba je prepozna (drugi odstavek 343. čl. ZPP). Ker nepravočasne pritožbe ni zavrglo že prvostopenjsko sodišče, je to storilo pritožbeno sodišče (352. čl. ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 6.9.2016

4. S sklepom z dne 6.9.2016 je zapuščinsko sodišče zavrnilo predlog dedinje A. A. za izdajo dodatnih oziroma popravnih sklepov.

5. Pritožuje se zakonita dedinja A. A. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Zahteva ponovno obravnavo celotne zapuščine; meni, da ji pripada polovica premoženja, ki gre mami. Navaja, da je bila – glede izločitvenega zahtevka po mami, ki je očeta preživela – zavedena. Opozarja, da sodišče o denarnih sredstvih ni preskrbelo podatkov iz Avstrije. Omenja terjatev do brata v višini 36.770,00 DEM in meni, da se to lahko šteje za kasneje najdeno premoženje. Opozarja, da to dejstvo ni bilo obravnavano, čeprav ga je navedla v vseh vlogah. Opisuje razdelitev premičnega premoženja. Dvomi v pristnost podpisa na oporoki in meni, da je potreben grafolog. Omenja svoje terjatve do staršev in trdi, da oporoka ne odraža očetove volje; opisuje družinske razmere in razpolaganje s premoženjem na ... Prilaga in interpretira pritožbi priložene tabele, ki vsebujejo izračun vrednosti zapuščine in dednih deležev. Meni, da je brat bančne knjižice odtujil, oče pa je želel, da si zapuščino bratsko delita. Meni, da je na osnovi dednega dogovora dobila premalo in se sklicuje na svoj izračun, ki ga tudi prilaga. Izračun pokaže, da je sodedič dobil 81 %, pritožnica pa 19 %. Trdi, da sodišče ni pridobilo podatkov o prometu na računih od 1997 do zaprtja teh računov okrog leta 2006 in podatkov o tem, kdo je bil pooblaščen za razpolaganje s temi sredstvi. Sprašuje se, kje je denar, ki je bil leta 1997 na računih v Avstriji. Opozarja, da sta starša imela tekoče dohodke – v skupni višini 2.000,00 EUR mesečno, ki so jima zadoščali za preživljanje. Meni, da se je sodedič s premoženjem staršev okoristil in imata zato starša terjatev do njega v višini 36.777,74 EUR. Opozarja, da se izločitvenemu zahtevku za mamo ni odpovedala. Opozarja, da njene zahteve – da se v Avstriji pridobijo podatki o prometu na računih od leta 1997 do zaprtja in o pooblastilih na teh računih – tolmač ni prevedel. Nista prevedeni točki 11 in 12, v katerih je to zahtevala. Avstrijska banka je posredovala samo podatek, da oče na dan smrti v banki ni imel premoženja, zahtevala pa je podatke o prometu od 1997 do zaprtja računa in kdo so bili pooblaščenci za poslovanje s sredstvi na računih. Sklepa, da starša denarja v času od leta 1997 do njune smrti v letu 2014 nista porabila. Opisuje, da je v Avstriji poizvedovala, kam je šel denar in kdo ga je porabil. Sprašuje se, ali bo sodišče izdalo Evropsko potrdilo ali ne. Opisuje potek zapuščinske obravnave po mami, izvedeni dne 29.8.2016, ter prilaga tabele, ki prikazujejo višino denarnih sredstev, ki ji gredo po mami. Opozarja, da dedni dogovor ne vsebuje njene zahteve, da se stanovanje proda v roku enega leta. Vrednost skupnega premoženja staršev ažurira na dan 31.10.2016 in ugotavlja, da mami pripada polovica od 856.399,43 EUR. Zahteva izdajo potrdila Evropskega sodišča, da bo lahko dokazala najdeno novo premoženje.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sklep o dedovanju je končna, meritorna in deklaratorna odločba, ki jo zapuščinsko sodišče izda, ko razčisti vsa vprašanja glede zapustnikovega premoženja, dedičev in njihovih pravic ter pravic drugih oseb. Zapuščinsko sodišče, ki je zapuščinski postopek zaključilo z dne 18.5.2016 izdanim sklepom o dedovanju – zaradi odpovedi pravici do pritožbe je že pravnomočen – je takó ravnalo. Na pritožničino zahtevo je pri številnih bankah v Sloveniji in v Avstriji poizvedovalo o denarnih sredstvih na dan zapustnikove smrti. Ravnalo je pravilno, saj v zapuščino sodi premoženje, ki ga je zapustnik imel ob smrti (132. čl. Zakona o dedovanju). Nova Ljubljanska banka, kjer je imel zapustnik odprt transakcijski račun, je podala tudi podatke o prometu na treh računih od 1.1.1997 dalje. Pritožnica sama je navedla, da je račune v Avstriji zapustnik v letih 2004 do 2006 zaprl (vloga z dne 23.3.2016, list. št. 141). Ker je zapustnik te račune zaprl cca 8 let pred smrtjo, podatki o prometu sredstev na teh računih ne izkazujejo obsega zapustnikovega premoženja. Na osnovi zgoraj opisanih in drugih poizvedb o obsegu zapustnikovega premoženja na dan smrti (nepremično premoženje, delnice) je zadoščeno 165. čl. Zakona o dedovanju, ki sodišče obvezuje, da izvede vse potrebno, da se pravice strank zapuščinskega postopka ugotovijo in zagotovijo.

8. Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini (prvi odstavek 221. čl. Zakona o dedovanju). Pritožnica ne zatrjuje, da bi bilo najdeno premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo. Z izračunom prikazana pritožničina prikrajšanost pri dedovanju ni novo najdeno premoženje, ampak gre za na dednopravnem temelju uveljavljan zahtevek, kakršnega pritožnica zaradi pravnomočnosti sklepa o dedovanju niti v pravdnem postopku ne more več uspešno uveljaviti.

9. Glede dednega dogovora, ki ga pritožnica ocenjuje za neprimernega, pa velja opozoriti, da je – ne glede na to, da je sestavni del sklepa o dedovanju – pogodba obligacijskega prava. Pravna podlaga, da ga zapuščinsko sodišče navede v sklepu o dedovanju, je tretji odstavek 214. čl. Zakona o dedovanju. Z dednim dogovorom urejeno razmerje med dediči (sklenitelji) ni predmet odločanja sodišča oz. ni rezultat sodne odločitve. Ker je dedni dogovor v sklepu o dedovanju le povzet, je pritožničin predlog, da sodišče poseže v vsebino dednega dogovora (ga spremeni), nesprejemljiv. Dedni dogovor je izpodbojen s tožbo; pod enakimi pogoji in z razlogi, ki veljajo za pogodbe.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.