Jedro

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da zaradi dvoma o namenu Pogodbe, nasprotuje moralnim načelom tudi določilo o pogodbeni kazni, zaradi česar je objektivni pogoj podan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 627,36 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika proti sklepu o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 19/2011 z dne 28. 4. 2011 (I. točka izreka) in odločilo, da navedeni sklep ostane v veljavi (II. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan upniku plačati stroške postopka v višini 1.230,72 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep v celoti razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je obravnavana zadeva na Višjem sodišču v Ljubljani obravnavana že drugič. Prvič je pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 1387/2011 z dne 14.3.2012, pritožbi delno ugodilo, sklep v I., II. in IV. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Prvostopenjskemu sodišču je naložilo, da v ponovljenem postopku upošteva, da je bila pogodbena kazen v 1. odstavku 8. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju, št. SV 626/2010 (v nadaljevanju Pogodba), dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti (in ne za primer zamude, kot je štelo sodišče prve stopnje), ter da naj svojo oceno o tem, kaj je bil predmet obveznosti izvajalca, gradi na presoji Pogodbe kot celote in presoji namena pogodbenih strank v povezavi s trditvami strank.

6. Po mnenju pritožnika je izpodbijani sklep v II. točki izreka, iz katere izhaja, da sklep opr. št. Zg 19/2012 z dne 28. 4. 2011 ostane v veljavi, nepravilen in nezakonit, ker je bil ta sklep v pretežnem delu razveljavljen. Zato bi moralo sodišče o njem ponovno vsebinsko odločiti.

Očitki niso utemeljeni. Višje sodišče je namreč s sklepom I Cpg 1387/2011 z dne 14. 3. 2012, razveljavilo le sklep Okrožnega sodišče v Ljubljani, Zg 19/2011 z dne 28. 10. 2011, s katerim je sodišče zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ne pa sklepa o izdaji začasne odredbi z dne 28. 4. 2011. Glede na navedeno je odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, da sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, Zg 19/2011 z dne 28. 4. 2011 ostane v veljavi, pravilna.

7. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem postopku ugotovilo, da so pogoji iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za izdajo začasne odredbe podani. Obstoj pogoja iz 3. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ je Višje sodišče že potrdilo v obrazložitvi svoje odločbe I Cpg 1387/2011 z dne 14.3.2012. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da je upnik s stopnjo verjetnosti izkazal, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale upniku, upoštevaje pri tem, da se sporna Pogodba še ni začela izvajati. Pritožnik takšno ugotovitev sodišča prve stopnje ne more izpodbiti zgolj s trditvami o škodi v obliki izgubljenega dobička, kot tudi ne s trditvami, da je tožeča stranka likvidna, ker je za leto 2010 izkazovala dobiček (izkazani dobiček namreč še ne pomeni tudi likvidnosti), saj le-te ne izkazujejo, da bi dolžnik zaradi tega utrpel hujše neugodne posledice od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, če bi se le-ta izkazala za neutemeljeno.

8. Prvostopenjsko sodišče je nadalje ugotovilo tudi obstoj objektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe, in sicer verjetnost obstoja terjatve (1. odstavek 272. člena ZIZ). Upnik je navedeni pogoj utemeljeval s trditvami, da je Pogodba nična.

Prvostopenjsko sodišče je glede na 9. alinejo 1. člena Pogodbe, iz katere izhaja, da je upnik od razrešitve direktorja R. J. P. brez strokovnega in odgovornega nadzora nad finančnim poslovanjem in prodajo, ki zagotavlja analizo poslovanja in stroškov, ter 12. alinejo 1. člena Pogodbe, iz katere izhaja, da družba od 30. 6. 2010 (v izpodbijanem sklepu sodišče zmotno navaja od 1. 9. 2010) nima strokovnega nadzora, ter da se pričakuje oziroma že prihaja do nesoglasij med družbeniki, s stopnjo verjetnosti sklepalo, da stranki nista sklenili Pogodbe z namenom poslovnega sodelovanja, saj dolžnik kljub ugotovljeni nujnosti takojšnjega izvajanja nadzora, ni nemudoma pričel z izvrševanjem nalog, temveč je upnika pozval k izvajanju Pogodbe šele marca 2011 (Pogodba pa je bila sklenjena 4. 11. 2010). Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da zaradi dvoma o namenu Pogodbe, nasprotuje moralnim načelom tudi določilo o pogodbeni kazni, zaradi česar je objektivni pogoj podan.

9. Pritožnik ima sicer prav, da bi prvostopenjsko sodišče moralo svoje ugotovitve o kršitvi moralnih načel tehtneje obrazložiti. Vendar pa je, ne glede na navedeno, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izkazana verjetnost, da stranki Pogodbe nista sklenili z namenom poslovnega sodelovanja, torej da je podlaga Pogodbe (kavza) neresnična.

Pogodba se namreč več mesecev po sklenitvi ni začela izvrševati in je dolžnik upnika prvič pozval k izvajanju le-te po tem, ko je upnik M. T. (podpisniku Pogodbe in bivšemu direktorju upnika) in A. G. izplačal poslovni delež, pa čeprav sta stranki v Pogodbi ugotovili, da je upnik že od 30. 6. 2010, ko je bil razrešen direktor R. J. P., brez nadzora nad finančnim poslovanjem, in da prihaja do nesoglasij med družbeniki. Iz navedenih dejstev in okoliščin v povezavi s trditvami, ki jih je podal upnik, s stopnjo verjetnosti izhaja, da je imela Pogodba le navidezno kavzo, saj naj bi se sklepala zaradi nujne, takojšnje vzpostavitve nadzora finančnega poslovanja družbe, pogodbeni stranki pa po sklenitvi pogodbe še zdaleč nista postopali temu ustrezno. Ob povedanem se, ob „dosedaj“ ugotovljenem, ter upoštevaje določbe Pogodbe, na katere opozarja upnik (zlasti 3. in 4. člen Pogodbe), kot verjetne izkažejo njegove trditve o pravem namenu sklenitve Pogodbe z M. T. kot družbenikom upnika.

10. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno zaključilo, da je verjetnost obstoja terjatve (na ugotovitev ničnosti Pogodbe, ki ima za posledico, da v njej dogovorjene pravice in obveznosti niso nastale) izkazana in pravilno odločilo, ko je ugovor dolžnika zoper izdano začasno odredbo zavrnilo.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške. Upniku pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki so bili odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, in sicer 502,80 EUR za odgovor na pritožbo (tarifna št. 3468), 20 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002) in 20 % DDV, skupaj v višini 627,36 EUR. Odločitev temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 155. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ.