Jedro

V času vložitve tožbe v tem upravnem sporu je bila prevladujoča praksa upravnih organov in sodna praksa prvostopenjskega sodišča, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Kot posledica tega stališča je Upravno sodišče zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa, da rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla začne teči šele od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila prodajalcu naložena sklenitev prodajne pogodbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Zahteva za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo in sklep tožene stranke z dne 23. 3. 2010. Tožena stranka je z navedeno odločbo in sklepom ugodila pritožbi A.A., B.B., C.C. in D.D. (prodajalcev) ter odpravila odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 11. 3. 2009 (1. točka izreka), in zavrgla revidentovo vlogo za odobritev pravnega posla. Tožena stranka je namreč ugotovila, da je revident vlogo za odobritev pravnega posla vložil po izteku 60 dnevnega zakonskega roka, torej prepozno (22. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih; v nadaljevanju ZKZ). Štela je, da je navedeni zakonski rok začel teči od pravnomočnosti sodbe, s katero je revident iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, revident pa je vlogo za odobritev pravnega posla vložil skoraj eno leto po pravnomočnosti te sodbe.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, pri tem pa tudi samo pojasnjuje pravilnost odločitve tožene stranke in utemeljuje zavrnitev tožbenih ugovorov.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z izpolnjevanjem pogoja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Meni, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zmotno uporabilo 22. člen ZKZ. Edina možna razlaga določb ZKZ je le ta, da je s sodbo, ki nadomešča prodajno pogodbo, sklenjena veljavna kupoprodajna pogodba, in da odobritev pravnega posla niti ni potrebna. Razlaga določb ZKZ v izpodbijani sodbi tako pomeni raztezanje učinkov tega zakona za nazaj in s tem kršitev prepovedi povratne veljave aktov. Predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi, odločbo tožene stranke spremeni in potrdi odločbo prvostopenjskega upravnega organa, oziroma razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, stroške postopka pa naloži toženi stranki.

4. Tožena stranka ni vložila odgovora na revizijo.

5. Prizadete stranke v odgovoru na revizijo pritrjujejo razlogom sodišča v izpodbijani sodbi in predlagajo, da se ta zavrže zaradi nedovoljenosti oziroma da se ta kot neutemeljena zavrne.

K I. točki izreka:

6. Revizija ni utemeljena.

7. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za dovoljenost. V obravnavani zadevi je revizija dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po vsebini zadeve vprašanje, od kdaj teče prekluzivni rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla iz 22. člena ZKZ, v primeru, da pravni posel nadomesti pravnomočna sodba, s katero je revident v pravdnem postopku iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, predstavlja pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Glede na navedeno se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo še s preizkusom obstoja razloga za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. Iz dejanskih okoliščin obravnavanega primera (ki jih na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati) izhaja, da je revident izjavo za sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča s parc. št. 15 in 16, obe k. o. ..., sprejel 16. 3. 2001, sodba Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 24. 5. 2006, s katero je revident v pravdnem postopku iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je postala pravnomočna 2. 7. 2007, vlogo za odobritev navedenega pravnega posla pa je podal 16. 5. 2008. 10. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ (Ur. l. RS, št. 36/2003, v nadaljevanju ZKZ-B), ki je začel veljati 17. 4. 2003. ZKZ-B, ki je bil sprejet kot posledica ustavne odločbe U-I-266/98 z dne 28. 2. 2002 (ki je razveljavila celotno poglavje o prometu s kmetijskimi zemljišči z odložnim rokom enega leta; Ur. l. RS, št. 27/2002), je na novo uredil postopek prodaje kmetijskih zemljišč, pri tem pa je med drugim določil tudi 60 dnevni prekluzivni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla.

11. Kot je revidentu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se je postopek odobritve pravnega posla v obravnavanem primeru začel šele z vložitvijo vloge za odobritev tega posla v letu 2008, torej ko je ZKZ-B že veljal. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča uporaba novele ZKZ-B glede na okoliščine obravnavanega primera ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti iz 155. člena Ustave. Glede na navedeno se izkaže kot neutemeljen tudi revidentov očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 5. člena ZKZ-B (ki je umeščena v prehodne in končne določbe zakona), saj ta celo določa začetek veljavnosti te nove ureditve, ko se je postopek za odobritev pravnega posla začel pred uveljavitvijo tega zakona (torej pred 17. 4. 2003).

12. ZKZ v poglavju o prometu s kmetijskimi zemljišči opredeljuje postopek odobritve pravnega posla, o katerem odloča upravna enota (III. poglavje, drugi odstavek 17. člena in prvi odstavek 19. člena ZKZ). Gre za kogentne zakonske določbe glede prometa s kmetijskimi zemljišči, iz katerih izhaja, da je postopek odobritve v izključni pristojnosti upravnega organa in eno od dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Po izrecni določbi petega odstavka 22. člena ZKZ je namreč overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu mogoča le na podlagi odločbe pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna. Primeri, za katere odobritev ni potrebna, so izrecno določeni v tretjem odstavku 19. člena ZKZ. Noben izmed njih pa v obravnavani zadevi (kot izhaja iz dejanskih ugotovitev v upravnem postopku, ki jih v reviziji ni več dovoljeno izpodbijati) ni bil izpolnjen.

13. Po določbi 22. člena ZKZ se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v šestdesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, torej po poteku tridesetdnevnega roka za sprejem ponudbe, ki teče od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski.

14. Ob upoštevanju teh zakonskih okvirov je tudi po presoji Vrhovnega sodišča za veljavnost vsakega pravnega posla, tudi v obravnavanem primeru, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodba, s katero je revident iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, določena naknadna odobritev upravne enote. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da tudi za revidenta velja določba prvega odstavka 22. člena ZKZ, ki določa 60 dnevni prekluzivni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla.

15. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje in tožene stranke, da je glede na specifične okoliščine obravnavanega primera rok iz 22. člena ZKZ začel teči od pravnomočnosti sodbe, ki nadomešča kupoprodajno pogodbo, dalje.

16. Vrhovno sodišče je sicer že v več zadevah (na nekatere od njih se sklicuje tudi revident) utemeljilo stališče, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča po določbah ZKZ sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe in to pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Zavzelo je tudi stališče, da mora zato kupec najprej v zakonskem roku (22. členu) od pristojne upravne enote zahtevati odobritev pravnega posla, da pa mu v tem postopku ni treba predložiti sklenjene pogodbe, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe (glej odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 835/2007, X Ips 365/2010 in II Ips 369/2010).

17. Ne glede na pojasnjeno spremenjeno stališče v novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča pa je po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru v tem vmesnem obdobju treba upoštevati, da je bila v času vložitve tožbe v tem upravnem sporu prevladujoča praksa upravnih organov in sodna praksa prvostopenjskega sodišča, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Kot posledica tega stališča je Upravno sodišče zavzelo stališče, od katerega izpodbijana sodba ne odstopa, da rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla začne teči šele od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila prodajalcu naložena sklenitev prodajne pogodbe (tako odločbe Upravnega sodišča U 2447/2007 z dne 26. 8. 2008, U 2322/2005 z dne 5. 9. 2006, II U 59/2010 z dne 22. 9. 2010 in III U75/2010 z dne 8. 4. 2011). Upoštevaje navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča takšno štetje navedenega roka glede na pojasnjene okoliščine obravnavanega primera pravilno. Ker revident ni ravnal v skladu s tako prevladujočo sodno prakso in vloge za odobritev pravnega posla ni vložil v 60 dnevnem roku, temveč jo je vložil šele 16. 5. 2008 (zakonski rok pa se je iztekel že 31. 8. 2007), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbo in potrdilo odločitev tožene stranke o zavrženju takšne vloge, pravilna in zakonita.

18. Katere bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu naj bi bile podane, revident ni opredelil. Ker pa v revizijskem postopku sodišče na bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu ne pazi po uradni dolžnosti, se do pavšalnih revidentovih navedb ne opredeljuje.

K II. točki izreka:

19. Ker revident v reviziji ni opredeljeno navedel stroškov, za katere zahteva povračilo, je Vrhovno sodišče njegovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka zavrnilo (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).