Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj - ali se v priposestvovalno dobo všteje vse obdobje dejanskega izvrševanja služnosti, to je tudi obdobje, ko so služnost izvrševali pravni predniki sedanjega lastnika gospodujoče nepremičnine? - ali mora sodišče pri izreku sodbe upoštevati lastni sklep o dovolitvi spremembe tožbenega zahtevka, če se obrazložitev nanaša tudi na spremembo tožbenega zahtevka, in ali mora biti zaradi jasnosti izreka jasno in s celotno vsebino naveden del zahtevka, ki naj bi se zavrnil?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) Ali se v priposestvovalno dobo všteje vse obdobje dejanskega izvrševanja služnosti, to je tudi obdobje, ko so služnost izvrševali pravni predniki sedanjega lastnika gospodujoče nepremičnine? 2) Ali mora sodišče pri izreku sodbe upoštevati lastni sklep o dovolitvi spremembe tožbenega zahtevka, če se obrazložitev nanaša tudi na spremembo tožbenega zahtevka, in ali mora biti zaradi jasnosti izreka jasno in s celotno vsebino naveden del zahtevka, ki naj bi se zavrnil?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe prvemu tožencu naložilo, da opusti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnikov na nepremičnini, parc. št. 317/0, k. o. ..., zlasti pa hojo in vožnjo po služnostni poti in na SV delu zemljišča in kakršnokoli uporabo tega zemljišča ali zahtevke, ki bi obremenjevalo to zemljišče, v zvezi z opravljanjem njegove gospodarske dejavnosti na parc. št. 311 do 316, vse k. o. ... Prvemu tožencu je naložilo tudi, da poskrbi, da s hojo, vožnjo ali na podoben način služnostne poti ne bodo uporabljali njegovi delavci in mld. sin B. B. v zvezi z opravljanjem njegove gospodarske dejavnosti. V presežku je tožbeni zahtevek zoper drugo toženko zavrnilo. V II. točki izreka sodbe je sodišče zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v korist nepremičnin, parc. št. 311/0, 312/0, 313/0, 314/0, 315/0 in 316/0, vse k. o. ..., v lasti prvega toženca, obstoji služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili in stroji ter kmetijsko mehanizacijo po poti na SV delu parc. št. 317/0, k. o. ... Zavrnilo je tudi nasprotni tožbeni zahtevek, s katerim je prvi toženec od tožnikov zahteval izstavitev za vknjižbo primerne listine. V III. točki izreka sodbe je ugotovilo, da v korist nepremičnin, parc. št. 289/0, k. o. ..., v solasti tožencev, in nepremičnin parc. št. 238/2, 239/0, 240/0, 241/0, 242/0, 243/0, 244/0, 250/0, 251/0, 252/0, 254/0, 257/0, 264/1 in 369/0, vse k. o. ..., v solasti prvi dveh tožencev, obstoji služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi vozili ter kmetijsko mehanizacijo po poti na SV delu parc. št. 317/0, k. o. ..., ter tožnikoma naložilo izstavitev zemljiškoknjižno sposobne listine, v presežku (na ugotovitev obstoja služnostne pravice vožnje s tovornjaki, tovornjaki s prikolicami in vlačilci) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. V IV. točki izreka je odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pravdnega postopka in postopka za izdajo začasne odredbe.

2. Sodišče druge stopnje je v I. točki izreka ugodilo pritožbi tožnikov in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu I. točke izreka, v ugodilnem delu III. točke izreka in v IV. točki izreka ter zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. V II. točki izreka je delno ugodilo pritožbi tožencev in izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem se od prvega toženca zahteva, da poskrbi, da s hojo, vožnjo ali na podoben način v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti služnostne poti ne bodo uporabljali njegovi delavci in mld. sin B. B. V ostalem pa je pritožbo tožencev zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje so vložili toženci zoper ugodilni del I. točke izreka, zoper zavrnilni del II. točke izreka in zoper zavrnilni del III. točke izreka v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo in sklepom sodišča druge stopnje. Predlagajo, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, saj gre za vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse glede priposestvovanja stvarne služnosti, odločitev pritožbenega sodišča pa je v obravnavani zadevi tudi v nasprotju s sodno prakso. Postavljajo štiri pravna vprašanja: 1) ali se v priposestvovalno dobo všteje vse obdobje dejanskega izvrševanja služnosti, to je tudi obdobje, ko so služnost izvrševali pravni predniki sedanjega lastnika gospodujoče nepremičnine; 2) ali se mora vsebinsko ujemati po eni strani prepoved vznemirjanja po služnostni poti samo z določenimi aktivnostmi oziroma z določenimi oblikami vznemirjanj po drugi strani pa popolna zavrnitev zahteve po ugotovitvi služnostne pravice poti in prepovedi preprečevanja izvrševanja služnostne pravice poti; 3) ali se sam tehnični in nasploh razvoj področja prevoza oziroma prevoznih sredstev upošteva pri izvrševanju stvarne služnosti; 4) ali mora sodišče pri izreku sodbe upoštevati lastni sklep o dovolitvi spremembe tožbenega zahtevka, če se obrazložitev nanaša tudi na spremembo tožbenega zahtevka, in ali mora biti zaradi jasnosti izreka jasno in s celotno vsebino naveden del zahtevka, ki naj bi se zavrnil. Toženci navajajo, da je prvi toženec v letu 2004 kupil gospodujoče nepremičnine (parc. št. 311/0-316/0, vse k. o. ...) in da so njegovi pravni predniki ves čas uporabljali pot, ki poteka po nepremičnini (parc. št. 317/0, k. o. ...) tožnikov, kar bi nižji sodišči morali upoštevati. Po tej poti se je hodilo in vozilo, vozila se je živina, sama pot obstoji že več kot 100 let. Toženec v zvezi s tem ni vtoževal služnostne pravice vožnje s tovornjaki, tovornjaki s prikolico in vlačilci, ampak obstoj služnosti huje, vožnje z vsemi vozili in stroji ter kmetijsko mehanizacijo, kot se je uporabljala ves čas in se je le glede na razvoj prevoznih sredstev (traktor namesto voza živinske vprege, kmetijska mehanizacija, uporaba osebnega vozila) spremenila. Sodišči bi morali upoštevati tehnični in družbeni napredek. Sodišči se tudi nista opredelili do zahtevka, ki se nanaša na parc. št. 288/0 k. o. ..., ki je sodišču prve stopnje pri pisanju sodbe izpadla iz izreka sodbe (v obrazložitvi se je do nje opredelilo). Pritožbeno sodišče je v ugodilnem delu III. točke (kjer je parc. št. 288/0 izpadla) vrnilo v ponovno sojenje, zavrnilni del pa je postal pravnomočen. Zato ni jasno, kaj se je zgodilo s parc. št. 288/0 k. o. ... (glede katere je sodišče prve stopnje na naroku dne 4. 2. 2013 dopustilo spremembo tožbe (dopolnitev zahtevka), podane z vlogo z dne 7. 6. 2012). Pritožbeno sodišče v tem delu ni odgovorilo na pritožbene očitke.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev in opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). V preostalem pa pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.