Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker se je sporna odločitev nanašala na šolsko leto 2002/2003 in je s potekom tega šolskega leta prenehala učinkovati, si tožnik več ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zato je prenehala tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu, tudi za meritorno odločanje o reviziji (prej pritožbi). Pravni interes tožnika v tem upravnem sporu je lahko le dejanske, ne pa pravne narave.
Revizija se zavrže.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 3. 3. 2004. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločitev učiteljskega zbora z dne 25. 10. oziroma 26. 11 2002, v skladu s katero je mladoletni tožnik XX upravičen v šolskem letu 2002/2003 do obiskovanja pouka v 2. b razredu in ne do obiskovanja 3. c razreda, kamor je bil zaradi njemu ustreznejšega poznanega okolja, začasno vključen do opravljanja preverjanja znanja za napredovanje v tretji razred.
2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 16. 10. 2000, postala pravnomočna in izvršljiva dne 12. 6. 2001. S to odločbo je bil mladoletni tožnik v skladu s 3. a členom Pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju razvrščen v osnovno šolo s prilagojenim programom. Pomeni, da ni bil z odločbo usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v redno osnovno šolo v smislu 27. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, pač je je bil razvrščen in napoten v šolo v prilagojenim programom, to pa je Osnovna šola AA. Zato je bilo dosedanje šolanje XX na Osnovni šoli BB v nasprotju z navedeno pravnomočno odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki vsebuje stališča strokovnjakov, da je optimalno izobraževalno okolje šola s prilagojenim programom z zagotovljeno fizioterapevtsko in logopedsko pomočjo. Izpodbijani sklep je zato pravilen in z zakonom utemeljen.
3. Tožeča stranka vlaga revizijo (prej pritožbo) zoper izpodbijano sodbo, v kateri smiselno predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.
4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Toda upoštevati je treba, da je v tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Zato je revizijsko sodišče pri obravnavani reviziji po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni revizija izključena po navedeni določbi.
8. V obravnavani zadevi je sporna odločitev učiteljskega zbora, v skladu s katero je XX upravičen v šolskem letu 2002/2003 do obiskovanja pouka v 2. b razredu in ne do obiskovanja 3. c razreda, kamor naj bi bil zaradi njemu ustreznejšega poznanega okolja, začasno vključen do opravljanja preverjanja znanja za napredovanje v tretji razred.
9. Sporna odločitev se je torej nanašala na šolsko leto 2002/2003 in je s potekom tega šolskega leta prenehala učinkovati. To pa pomeni, da si tožnik več ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Zato je prenehala tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu, tudi za meritorno odločanje o reviziji (prej pritožbi). Pravni interes tožnika v tem upravnem sporu je lahko le dejanske, ne pa pravne narave.
10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrglo revizijo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.