Jedro

Po 2. odstavku 281. člena ZUP se upravna izvršba odloži le, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto začasne odločbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odločbe. Druge razloge za odložitev izvršitve upravnega akta je mogoče uveljavljati samo, če je zoper upravni akt vložena tožba v upravnem sporu (17. člen zakona o upravnih sporih).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep tržnega inšpektorja Medobčinskega inšpektorata občin z dne 7.6.1994, s katerim je ta prvostopni organ zavrnil tožničin predlog za odložitev izvršbe po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 16.5.1994, ki ga je izdal isti prvostopni organ. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bila s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 16.5.1994 dovoljena izvršba inšpekcijskega ukrepa prepovedi opravljanja dejavnosti, ki je bil tožnici izrečen z odločbo prvostopnega organa z dne 7.4.1994, zoper katero se tožnica ni pritožila. Tožnica je po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe vložila predlog za odložitev izvršbe, ki pa ga je prvostopni organ zavrnil, ker ni našel okoliščin, ki bi narekovale začasno zadržanje izvršbe. Tožena stranka ugotavlja, da je pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe neutemeljena, saj 2. odstavek 281. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) določa, da se upravna izvršba odloži le, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog, ali da je namesto začasne odločbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odločbe. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.

Tožnica v tožbi uveljavlja tožbeni razlog iz 3. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Navaja, da gre za majhno vaško trgovino, ki je vir preživljanja za tožnico in še tri družinske člane. Trgovina je začela poslovati na podlagi začasnega dovoljenja, pri zbiranju soglasij za pridobitev potrebnih dovoljenj pa je tožnica naletela na šikaniranje soseda. Meni, da je odložitev izvršbe utemeljena, saj je že bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen formalnosti v zvezi z uporabnim dovoljenjem pa ni bilo nikakršnih pomanjkljivosti v delu te trgovine. Zato tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ne odgovarja.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 281. člena ZUP se upravna izvršba odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto začasne odločbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odločbe. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da v spornem primeru ni podana nobena od navedenih okoliščin, ki sta razlog za odložitev izvršbe, in te ugotovitve tožnica ne izpodbija. Odločitev tožene stranke je torej po presoji sodišča pravilna. Tožbeni ugovori, ki jih navaja tožnica, pa na postopek upravne izvršbe ne morejo vplivati, saj tožnica odložitve izvršbe ni predlagala v zvezi s tožbo v upravnem sporu (17. člen zakona o upravnih sporih). Tožba je torej neutemeljena in sodišče jo je moralo zavrniti.

Svojo odločitev je sodišče oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je - enako kot ZUP - smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).