Jedro

S tem ko je župan kot pritožbeni organ na podlagi vložene tožnikove pritožbe odpravil prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe in v nadaljevanju vsebinsko odločil o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi soglasja k projektnim rešitvam, je saniral nezakonito ravnanje prvostopenjskega organa, ki je v nasprotju z določbo 1. odstavka 233. člena ZUP in 2. odstavkom 67. člena ZLS kar sam odločil o pritožbi zoper svojo zavrnilno odločbo. S tem je nastopilo stanje, kot da zavrnilna pritožbena odločba na prvi stopnji ni bila izdana, kar pomeni, da ne posega v tožnikov pravni položaj.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva toženke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik s tožbo v tem upravnem sporu izpodbija prvostopenjski odločbi št. 35102-73/2010-2 z dne 25. 11. 2010, s katero je organ zavrnil tožnikovo vlogo za izdajo soglasja k projektnim rešitvam po tam navedenem izvlečku PGD dokumentacije za gradnjo počitniških hiš ... na zemljiščih v k.o. ..., in št. 35102-73/2010-6 z dne 27. 12. 2010, s katero je isti organ zavrnil tožnikovo pritožbo zoper prej navedeno odločbo.

V tožbi med drugim navaja, da je zoper odločbo z dne 25. 11. 2010 vložil pritožbo, o kateri pa je 27. 12. 2010 odločil kar isti organ in ne župan, ki je za to pristojen, kar je nezakonito. Ker je bilo tudi v drugi odločbi v pravnem pouku navedeno, da je zoper njo dovoljena pritožba, o kateri bo odločal župan, je iz previdnosti zoper njo vložil še pritožbo. Predlaga, naj sodišče odpravi oba upravna akta.

Toženka v odgovoru na tožbo meni, da je bila tožba vložena preuranjeno, saj nobena od odločb (z dne 25. 11. 2010 in 27. 12. 2010) ni predstavljala dokončnega upravnega akta. Pojasnjuje, da je župan Občine Postojna z odločbo št. 35102-73/2010-12 z dne 21. 2. 2011 na podlagi tožnikove pritožbe odpravil odločbo z dne 27. 12. 2010. Glede na to prvostopenjska odločba z dne 25. 11. 2010, s katero je bilo odločeno o tožnikovi pravici, v času vložitve tožbe ni bila dokončna. Prav tako ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu niti odločba z dne 27. 12. 2010, saj je bila v pritožbenem postopku odpravljena.

K 1. točki izreka Tožba ni dovoljena.

Po 1. odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) začne 30-dnevni rok za vložitev tožbe teči od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je župan Občine Postojna z odločbo št. 35102-73/2010-12 z dne 21. 2. 2011 v 1. točki izreka odpravil odločbo Občine Postojna št. 35101-73/2010-6 z dne 27. 12. 2010, v 2. točki izreka pa zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo št. 35101-63/2010-2 z dne 25. 11. 2010 glede soglasja k projektnim rešitvam. V zvezi z omenjenimi številkami obeh prvostopenjskih odločb, kot sta navedeni v izreku, sodišče pripominja, da je pri njunem zapisu prišlo do očitne pisne pomote in bi se začetni del številk moral glasiti 35102-73 in ne 35101-73 oz. 35101-63. Ker pa je iz preostalih navedb v izreku, ki identificirajo prvostopenjski odločbi (datumi odločb, soglasje k projektnim rešitvam), in iz obrazložitve nedvoumno razvidno, da gre za odločbi, ki sta izpodbijani v tem upravnem sporu, sodišče ni imelo pomislekov glede nadaljnjega odločanja o obstoju procesnih predpostavk za vodenje tega upravnega spora. Nadalje je iz povratnice k navedeni drugostopenjski odločbi z dne 21. 2. 2011 razvidno, da je bila tožnikovemu pooblaščencu vročena 24. 2. 2011. S tem dnem je torej začel teči rok za vložitev tožbe zoper zavrnilno odločbo o soglasju k projektnim rešitvam.

Glede na navedeno je bila obravnavana tožba, priporočeno poslana po pošti 2. 2. 2011, zoper odločbo z dne 25. 11. 2010 vložena prezgodaj. Zato jo je sodišče v tem delu v skladu z 2. točko 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Pri tem še dodaja, da je iz U vpisnika razvidno, da je tožnik 24. 3. 2011 zoper odločbo št. 35102-73/2010-2 vložil novo tožbo v upravnem sporu in se zadeva vodi pod I U 563/2011. V zadevi tudi niso izpolnjeni pogoji za nadaljnje vodenje upravnega spora zoper odločbo z dne 27. 12. 2010. V skladu z določbo 1. odstavka 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon.

S tem ko je župan kot pritožbeni organ na podlagi vložene tožnikove pritožbe odpravil prvostopenjsko odločbo z dne 27. 12. 2010 o zavrnitvi pritožbe in v nadaljevanju vsebinsko odločil o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi soglasja k projektnim rešitvam, je saniral nezakonito ravnanje prvostopenjskega organa, ki je v nasprotju z določbo 1. odstavka 233. člena ZUP in 2. odstavkom 67. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) kar sam odločil o pritožbi zoper svojo zavrnilno odločbo. S tem je nastopilo stanje, kot da zavrnilna pritožbena odločba na prvi stopnji ni bila izdana, kar pomeni, da ne posega v tožnikov pravni položaj.

Ker si tožnik s tožbo zoper odločbo z dne 27. 12. 2010 ne more izboljšati pravnega položaja, nima več pravnega interesa za nadaljnje vodenje upravnega spora. Sodišče je zato tožbo v preostalem delu zavrglo iz razloga po 6. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1. K 2. točki izreka Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Glede na navedeno toženka ni upravičena do povračila stroškov tega postopka, ki jih je priglasila v odgovoru na tožbo.