Jedro

Neutemeljena je navedba, da je sodišče kršilo načelo ne bis in idem, ker je bil nasprotni udeleženec zaradi obravnavanih kršitev obsojen (tudi) v kazenskem postopku in je kazen že prestal. Kot navaja sam nasprotni udeleženec, je namen denarne kazni, izrečene po ZPND, v tem, da se povzročitelja nasilja odvrne od bodočih kršitev izrečenih ukrepov in odvrne nastanek nadaljnje škode, medtem ko je bil nasprotni udeleženec kaznovan za predhodno izvršena kazniva dejanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu zaradi kršitve II. točke izreka sklepa V N 145/2021 z dne 4. 2. 2021 izreklo denarno kazen v znesku 500 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni od prejema sklepa na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani (I. točka izreka). Za primer, da nasprotni udeleženec denarne kazni v višini 500 EUR ne bo poravnal v roku in na način, določen v I. odstavku, je sodišče odločilo, da se bo denarna kazen izterjala po uradni dolžnosti (II. točka izreka). O stroških bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za izrek denarne kazni zavrne oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je pri izdaji zmotno uporabilo materialno pravo in izreklo denarno kazen, četudi zakonski pogoji za to niso bili izpolnjeni. Namen denarne kazni, izrečene po določilih Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), je v tem, da se povzročitelja nasilja odvrne od bodočih kršitev izrečenih ukrepov in s tem odvrne nastanek nadaljnje škode. Nasprotni udeleženec je spoznal svoje napake in spremenil svoje vedenje, zato predlagateljem ne grozi nikakršna škoda več in potrebe po odvračanju le-te ob izdaji sklepa ni bilo. Pogoji za izrek denarne kazni zato niso bili več izpolnjeni. Predlagatelj je bil za obravnavana dejanja oziroma kršitve izrečenih ukrepov že kaznovan, obsojen je bil v kazenskem postopku, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodil pod opr. št. I K 36620/2021, kazen je že prestal. Tekom prestajanja kazni je spoznal, da je v preteklosti ravnal napačno in ravnanj, za katera je bil obsojen, v bodoče ne namerava ponavljati, svoje vedenje je prilagodil in predlagateljev ne ogroža. Že kazenska obsodba je dosegla namen, ki naj bi ga dosegel izrek denarne kazni. Nasprotni udeleženec je tudi pojasnil, da se ima namen odseliti v tujino, o tem je izpovedal tudi ob svojem zaslišanju.

Z izrekom denarne kazni je sodišče grobo kršilo ustavno načelo _ne bis in idem_, sklep je protiustaven, kar terja njegovo razveljavitev. Nasprotni udeleženec je bil zaradi kršitev izrečenih ukrepov obsojen v kazenskem postopku in je kazen prestal, ponovno kaznovanje v tem postopku tako pomeni dvakratno kaznovanje za ista dejanja in je v grobem nasprotju z določili 31. člena Ustave Republike Slovenije (URS).

Izpodbijani sklep je neobrazložen. Sodišče ne pojasni, katera listinska dokumentacija naj bi potrjevala navedbe predlagateljev o tem, da naj bi nasprotni udeleženec večkrat kršil izrečene prepovedi. Sodišče ni pojasnilo, zakaj predlagateljici poklanja vero in manjka dokazna ocena. Tudi vsebino obvestil PP sodišče le prepiše in ne napravi dokazne ocene, čeprav je nasprotni udeleženec poudaril, da je predmetni postopek konstrukt prve predlagateljice. Sodišče se do teh ključnih navedb nasprotnega udeleženca ni opredelilo. Sodišče tudi ne ponudi razloga, zakaj se je odločilo za konkretno višino izrečene denarne kazni. Izpodbijani sklep je tako neobrazložen in zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Zaključek sodišča, da naj bi nasprotni udeleženec v svoji izpovedi potrdil očitane mu kršitve, pa je protispisen, zato je podana tudi absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z določili 42. člena ZNP-1. 2. Pritožba ni utemeljena.

3. Sodišče prve stopnje je za primer kršitve obveznosti iz I. in II. točke izreka sklepa z dne 4. 2. 2021, s katerim je nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe iz 19. ter 21. člena ZPND, v III točki izreka navedenega sklepa določilo denarno kazen v višini 500 EUR in nasprotnega udeleženca opozorilo, da bo v primeru kršitve izreklo denarno kazen v tej višini in po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim bo določilo novo, višjo denarno kazen, za primer, če bo nasprotni udeleženec tudi v nadaljevanju kršil te prepovedi.1 Višina denarne kazni je bila torej določena že v sklepu z dne 4. 2. 2021 (zoper katerega je bil sicer vložen ugovor, o katerem pa je že pravnomočno odločeno). Nasprotni udeleženec zato sodišču neutemeljeno očita kršitev določb postopka, ker v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov o višini izrečene denarne kazni. Višina denarne kazni je bila namreč obrazložena v prej navedenem sklepu z dne 4. 2. 2021 in ni predmet presoje izpodbijanega sklepa.

4. Glede na obvestila predlagateljev in Policijske postaje o ugotovljenih kršitvah izrečenih ukrepov je sodišče prve stopnje pravilno odločalo o izreku zagrožene denarne kazni, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo ter po oceni sodišča druge stopnje utemeljeno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec ukrepe kršil. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je res skopa, vendar pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in da ni navedlo razlogov za svojo odločitev. Sodišče prve stopnje je namreč po povzetkih izvedenih dokazov tudi pojasnilo, zakaj je štelo, da so trditve predlagateljev o kršitvi prepovedi približevanja in nadaljnjem nasilju nad njimi s strani nasprotnega udeleženca izkazane. Potrjene so bile namreč z listinami v spisu, zlasti obvestili Policijske postaje o kršitvah izrečenih prepovedih. Odločilno je tudi, da je bil nasprotni udeleženec ravno zaradi teh kršitev pravnomočno obsojen s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 36620/2021 z dne 22. 7. 2021, nasprotni udeleženec pa je za dejanja, ki jih je storil v obdobju od 27. 5. 2021 do dne 6. 7. 2021 v ..., priznal krivdo.2 Glede na izvedene dokaze je sodišče utemeljeno verjelo predlagateljici in je na tej podlagi napravilo pravilne zaključke. Sklep sodišča prve stopnje je bilo mogoče preizkusiti, zato tudi ne drži, da je bilo poseženo v pravico nasprotnega udeleženca do izjave. Neutemeljen pa je tudi očitek nasprotnega udeleženca, da je protispisen zaključek sodišča, da naj bi nasprotni udeleženec potrdil očitane mu kršitve. Sodišče tega v izpodbijanem sklepu ni navedlo. Zaključilo je namreč, da je na naroku dne 9. 3. 2012 nasprotni udeleženec potrdil s strani predlagateljev zatrjevane dogodke, le da jih je prikazal v svoji luči. Tako je npr. glede dogodka na tržnici ... potrdil, da je predlagateljico takrat srečal, da pa jo je (le) objel. Tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ni podana.

5. Neutemeljena je navedba, da je sodišče kršilo načelo _ne bis in idem_, ker je bil nasprotni udeleženec zaradi obravnavanih kršitev obsojen (tudi) v kazenskem postopku in je kazen že prestal. Kot navaja sam nasprotni udeleženec, je namen denarne kazni, izrečene po ZPND, v tem, da se povzročitelja nasilja odvrne od bodočih kršitev izrečenih ukrepov in odvrne nastanek nadaljnje škode, medtem ko je bil nasprotni udeleženec kaznovan za predhodno izvršena kazniva dejanja. Pravilne razloge glede tega ugovora je navedlo že sodišče prve stopnje v 23. točki obrazložitve.

6. Končno so neutemeljene tudi nadaljnje navedbe, da pogoji za izrek denarne kazni ob odločanju niso bili več izpolnjeni, ker je bil namen, ki ga zasleduje denarna kazen, že dosežen. Denarna kazen je bila določena in zagrožena že predhodno, glede na ugotovljene kršitve jo je sodišče prve stopnje izreklo utemeljeno, trditve nasprotnega udeleženca o njegovem ravnanju v času odločanja pa pri izreku denarne kazni zaradi preteklih kršitev niso odločilne. Tudi sicer pa z navedbami, podanimi v postopku pred sodiščem prve stopnje, in izvedenimi dokazi nasprotni udeleženec trditve, da je bil namen izreka denarne kazni že dosežen, ni dokazal. Navedba, da je prenehal z uporabo drog in alkohola, saj mu uporaba teh v času prestajanja zaporne kazni niti ni bila omogočena, namreč njegove trditve ne utemeljuje, prav tako tudi ne navedba, da se ima namen preseliti v tujino, glede katere je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi nasprotni udeleženec to (da se ima namen odseliti v tujino) tudi izpovedal.3

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Na podlagi osmega odstavka 22.a člena ZNPD sodišče v postopku po tem zakonu o stroških postopka odloča po prostem preudarku. V okviru tega je upoštevan (ne)uspeh nasprotnega udeleženca s pritožbo, ki zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Sodišče je nasprotnemu udeležencu naložilo prepustitev stanovanjske hiše na naslovu ..., v izključno rabo in posest predlagateljem in mu za čas šestih mesecev: prepovedalo vstopiti v navedeno stanovanjsko hišo ter se zadrževati in približati stanovanjski hiši s pritiklinami na razdaljo manjšo od 200 m; prepovedalo vstopiti v stavbo ... gimnazije, v stavbo osnovne šole ... in v stavbo vrtca ...; prepovedalo zadrževati in približati se tem stavbam s pritiklinami na razdaljo manjšo od 200 m; prepovedalo navezovati stike s predlagatelji na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, kot je internet, spletna pošta, telefonski klici, SMS sporočila in podobno in preko tretjih oseb; prepovedalo objavljati osebne podatke predlagateljev, dokumente iz spisov in osebne zapise ter prepovedalo vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagatelji, razen kolikor sodišče v drugem postopku ne odloči drugače. 2 Poleg tega, da je bil nasprotni udeleženec zaradi spornih ravnanj pravnomočno obsojen v kazenskem postopku, je bilo zaradi teh ravnanj tudi že pravnomočno odločeno o podaljšanju ukrepov. 3 Glej njegovo izpoved na l. št. 373: „Rekli so mi, naj grem ven iz Slovenije.“