- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1511/93
ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.1511.93 Civilni oddelek
Povzetek
- Obseg zapuščine in pravica do nepremičnine v zapuščinskem postopku.Ali spada del nepremičnine v zapuščino po pokojnem S. H. in kdo ima pravico do te nepremičnine?
- Ugotavljanje verjetnosti pravic strank v zapuščinskem postopku.Kako sodišče odloča, katera stranka ima verjetnejšo pravico v primeru spora o obsegu zapuščine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zapuščinsko sodišče, ki prekine postopek zaradi spora o obsegu zapuščine, napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Pravica stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, glede katere obstaja spor o tem, ali spada v zapuščino, je verjetnejša.
Izrek
Pritožbama se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (točka I-2, prvi odstavek) spremeni tako, da se s svojim zahtevkom, da del nepremičnine vl. št. 606 k.o. B. spada v zapuščino po pokojnem S. H., napotita na pravdo zapustnikova otroka Z. L. in M. H.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je pod točko I prvo sodišče prekinilo zapuščinski postopek (točka 1), zapustnikovo ženo M. H. pa napotilo na pravdo proti M. H. in Z. L., da v zapuščino ne spada 1/2 stanovanjske hiše B. 266 (točka 2).
Proti sklepu se pritožujeta zapusnikova vdova in sin M. H. Prva uveljavlja v pritožbi vse tri pritožbene razloge ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v točki I, podrejeno pa njegovo spremembo tako, da se napotita na pravdo zapustnikova dediča M. H. in Z. L. V pritožbi opozarja na nejasno stališče dedičev glede obsega zapuščine in v zvezi s tem zatrjuje neskladje v samem napotitvenem sklepu. Navaja, da tudi ni nesporno, da je bila hiša kupljena v času trajanja zakonske zveze. V zvezi s tem opozarja, da je zapustnikova vdova zemljiškoknjižna lastnica vl. št. 606 k. o. B. Ker otroka kot dediča zatrjujeta drugačno lastninsko stanje, bi moralo sodišče njiju napotiti na pravdo.
Dedič M. H. pa v svoji pritožbi meni, da bi moralo sodišče napotiti na pravdo zapustnikovo ženo glede 1/2 celotne nepremičnine vl. št. 606 k.o. Britof, to je hiše in zemljišča, saj je bilo na zapuščinski obravnavi dne 6.4.1993 govora o celotni nepremičnini.
Pritožbi sta utemeljeni.
Če med dediči nastane spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, mora sodišče prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo (člen 212, točka 1. Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Na pravdo pa napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Prvo sodišče je štelo za manj verjetno pravico zapustnikove žene iz razloga, ker je bila hiša kupljena v času trajanja zakonske zveze. Pri tem pa je očitno prezrlo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica vl. št. 606 k.o. B. vpisana zapustnikova vdova (izpisek iz zemljiške knjige na l. št. 5 spisa). Njena pravica je zato verjetnejša in sodišče druge stopnje je po pooblastilu 4. točke 373. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je na pravdo napotilo dediča M. H. in Z. L. To pa, v skladu z njunim stališčem na zapuščinski obravnavi dne 6.4.1993 in ponovljenim stališčem pritožnika M. H. v pritožbi, glede ugotovitve, da del celotne nepremičnine vl. št. 606 k.o. B. z edino parcelo št. 342/9 - stanovanjska stavba v izmeri 101 m2, dvorišče v izmeri 463 m2, spada v zapuščino po pokojnem S. H. Zaradi tega pa sodišče druge stopnje tudi ne bo odgovarjalo na ostale pritožbene trditve pritožnikov, ker so za to odločitev nepomembne.