Jedro

Če sodišče stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozove, da odgovori na navedbe nasprotne stranke v določenem roku, s potekom tega roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP, razen če izkaže, da dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti prej. V takem primeru lahko odloči o sporu tudi brez razpisa naroka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 196221/2013 z dne 9. 12. 2013 v veljavi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da v 8 dneh po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev, ter v delu, s katerim so odmerjeni stroški upnika (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 980,23 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude do plačila, vse pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, čeprav bi jo moralo. Svojo odločitev je utemeljilo na podlagi 488. člena ZPP, po katerem lahko sodišče izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe. V predmetni zadevi po pritožbenem stališču dejansko stanje med strankama je sporno. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi nasprotovala terjatvi tožeče stranke, kot dokaz pa je tudi predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Sodišče bi moralo opraviti glavno obravnavo in na njej izvesti dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke. Tožena stranka izpostavlja, da ima vsaka stranka možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov za utemeljitev svojih navedb do konca prvega naroka za glavno obravnavo, prav tako pa ima do konca prvega naroka za glavno obravnavo možnost izjaviti se o navedbah in predlaganih dokazih nasprotne stranke. Sodišče ima res možnost, da stranki pred glavno obravnavo naloži, da se v določenem roku izjavi o navedbah nasprotne stranke, vendar jo mora v takem primeru opozoriti na posledice v primeru prekoračitve določenega roka in sicer, da bo njene navedbe in vloge upoštevalo le, če jih predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti ali če njihova predložitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Sodišče tožene stranke na omenjene posledice, torej na neupoštevanje navedb, podanih po določenem roku, ni opozorilo, kar pa bi glede na določilo 286. in 286.a člena ZPP moralo storiti. Stranka je upravičena vsaj do tistega minimuma varstva njene pravice do izjave, ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv, to pa je, da jo sodišče izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vloge in tudi na posledice zamude. S pritožbenim predlogom se zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožene stranke.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, ter v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovnimi kršitvami absolutne narave, ki narekujejo njeno razveljavitev.

6. V obravnavanem gospodarskem sporu je sodišče prve stopnje izdalo odločbo o sporu brez razpisa naroka za glavno obravnavo, sklicujoč se na 488. člen ZPP, v skladu s katerim lahko sodišče na ta način sprejme odločitev, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe.

7. Sodišče prve stopnje je, potem ko je tožeča stranka tožbo dopolnila, tožena stranka pa tožbenih navedb iz dopolnitve tožbe ni prerekala, skladno s pooblastilom iz 214. člena ZPP štelo, da gre za priznana dejstva, posledično temu pa za med strankama nesporno dejansko stanje.

8. Pritrditi je pritožbi, da v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sodbe izven naroka za glavno obravnavo. Tožeča stranka je na poziv sodišča prve stopnje s pripravljalno vlogo tožbo dopolnila z navedbo dejstev, na katera opira svoj zahtevek in za zatrjevana dejstva ponudila dokaze. Po podatkih spisa je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke poslalo toženi stranki v izjavo in jo povabilo k postopku mediacije, ni pa razvidno, da bi toženi stranki hkrati s pripravljalno vlogo poslalo tudi opozorilo v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP.

9. Če sodišče stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozove, da odgovori na navedbe nasprotne stranke v določenem roku, s potekom tega roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP, razen če izkaže, da dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti prej. V takem primeru lahko odloči o sporu tudi brez razpisa naroka.

10. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uporabo 214. člena ZPP, ker je imela tožena stranka možnost trditvam tožeče stranke nasprotovati še z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo. Narok za glavno obravnavo ni namenjen zgolj izvajanju dokazov, temveč tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP podajajo in dopolnjujejo relevantne trditve in navedbe in predlagajo dokaze.

11. V skladu z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP bi lahko tožena stranka, ker, kot že obrazloženo, ni bila izrecno pozvana in poučena v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, na navedbe tožeče stranke iz dopolnitve tožbe odgovorila tudi na prvem naroku za glavno obravnavo. Zato je utemeljena njena pritožbena graja, da je bila obravnava potrebna, ter da ji je bila s tem, ko je sodišče o sporu odločilo brez razpisa naroka, odvzeta možnost obravnavanja.

12. Ob ugotovitvi obstoja procesnih kršitev iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.