Jedro

Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Izjava o umiku tožbe se poda ustno ali pismeno na sodišču ter učinkuje od trenutka, ko je prispela na sodišče. Ob izpolnjeni predpostavki dopustnosti je z umikom tožbe pravda končana. Sklep, s katerim sodišče vzame umik tožbe na znanje, pa je le deklaratorne narave.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek zaradi umika tožbe v obravnavani zadevi ustavi ter hkati tožečo stranko oprostilo plačila sodnih taks.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je 29.1.1999 tožena stranka po pooblaščencu vložila odgovor na tožbo ter tožbeni zahtevek v celoti prerekala in predlagala, naj sodišče vroči Republiki Sloveniji obvestilo in poziv na vstop v pravdo na njeni strani. Dne 31.8.1999 pa je tožena stranka prejela izpodbijani sklep.

Ker se je z vložitvijo odgovora na tožbo tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, bi jo moralo sodišče pozvati, ali v umik privoli (2. odst. 188. člena ZPP). Ker se sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje na 1. odst. 188. člena ZPP, njegovi razlogi nasprotujejo vsebini listin, ki so v spisu, saj se je tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je presojalo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v obsegu pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede morebitnih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobenih takih kršitev, odločitev sodišča prve stopnje pa je pravilna.

Po določilu 1. odst. 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Izjava o umiku tožbe se poda ustno ali pismeno na sodišču ter učinkuje od trenutka, ko je prispela na sodišče. Ob izpolnjeni predpostavki dopustnosti je z umikom tožbe pravda končana. Sklep, s katerim sodišče vzame umik tožbe na znanje, pa je le dekleratorne narave. Iz podatkov v spisu izhaja, da je v obravnavani zadevi tožeča stranka umaknila tožbo z vlogo z dne 28.12.1998, ki je prispela na sodišče prve stopnje dne 28.12.1998 (list. št. 13). Ker je tožena stranka vložila odgovor na tožbo, kjer se je spustila v obravnavanje glavne stvari, šele z vlogo, ki je prispela na sodišče prve stopnje dne 29.1.1999 (list. št. 14), torej šele po umiku tožbe, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, saj privolitev tožene stranke v umik tožbe ni bila potrebna.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom člena 365 točka 2 ZPP potrdilo v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa na pritožbo ni odgovorila.