Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dejstvo, da mednarodna litispendenca ni procesna ovira za začetek nove pravde, je tožencu omogočilo, da se (tudi) pred slovenskim sodiščem vodi spor po nasprotni tožbi, ki je vsebinsko enaka tožbi, vloženi pred srbskim sodiščem. Ob pogojih iz 88. člena ZMZPP sodišče Republike Slovenije na zahtevo stranke prekine postopek, kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama. Ne gre pa za predhodno vprašanje, temveč za dovoljeno vzporedno vodenje dveh postopkov o isti stvari med istima strankama, pri čemer rešitev enega ne more pomeniti rešitve predhodnega vprašanja za drug postopek. Lahko se pojavi le vprašanje prekinitve postopka, v nadaljevanju pa priznanje tuje odločbe, kar je prav tako urejeno v določbah ZMZPP.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo tožene stranke (tožeča stranka po nasprotni tožbi, v nadaljevanju toženec) za prekinitev postopka (zaradi postopka, ki teče pred Višjim sodiščem v Beogradu pod oznako 3 P 8891/16) zavrnilo.
2. Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da se je sodišče ukvarjalo z vprašanjem pomanjkanja pogojev za mednarodno litispendenco, česar ni uveljavljal kot razlog za prekinitev postopka. Prekinitev je predlagal iz razloga, ker se v postopku pred srbskim sodiščem odloča o zadevah, ki imajo naravo predhodnega vprašanja za odločanje v tem postopku. O tem razlogu za prekinitev pa se sodišče v izpodbijanem sklepu sploh ni izreklo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
3. Tožeča stranka (tožena stranka po nasprotni tožbi, v nadaljevanju tožnik) je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Z nasprotno tožbo z dne 7. 3. 2016 toženec od tožnika (med drugim) zahteva plačilo 170.000,00 EUR (tožnik pa od toženca plačilo 200.000,00 EUR). Očitno v letu 2013 (prvotna opr. št. zadeve P 793/13) je v isti stvari med istima strankama, pred srbskim sodiščem toženec že vložil tožbo (na plačilo 170.000,00 EUR). Dejstvo, da mednarodna litispendenca ni procesna ovira za začetek nove pravde, je tožencu omogočilo, da se (tudi) pred slovenskim sodiščem vodi spor po nasprotni tožbi, ki je vsebinsko enaka tožbi vloženi pred srbskim sodiščem. Ob pogojih iz 88. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) sodišče Republike Slovenije na zahtevo stranke prekine postopek, kadar teče pred tujem sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama. Toženec v pritožbi navaja, da na tej podlagi predloga (zahteve) za prekinitev postopka ni podal, zato se pritožbeno sodišče z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga (zahteve) na tej podlagi, ni ukvarjalo.
6. Sodišče prve stopnje se upravičeno ni posebej opredeljevalo do trditve toženca, da rešitev pravde pred srbskim sodiščem predstavlja predhodno vprašanje v tej zadevi, saj iz povedanega (tudi iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje) že samo po sebi izhaja, da takšno stališče ne drži. V primeru kot je opisani, ne gre za predhodno vprašanje, temveč za dovoljeno vzporedno vodenje dveh postopkov o isti stvari med istima strankama, pri čemer rešitev enega ne more pomeniti rešitve predhodnega vprašanja za drug postopek. Lahko se pojavi le vprašanje prekinitve postopka (kot že povedano)1, v nadaljevanju pa priznanje tuje odločbe, kar je prav tako urejeno v določbah ZMZPP2. Tuja sodna odločba se ne prizna, če je sodišče ali drug organ Republike Slovenije v isti zadevi izdal pravnomočno odločbo ali če je bila v Republiki Sloveniji priznana kakšna druga sodna odločba, ki je bila izdana v isti zadevi. Sodišče počaka s priznanjem tuje sodne odločbe, če pred sodiščem Republike Slovenije teče prej začeta pravda v isti pravni zadevi in med istima strankama, dokler ni ta pravda pravnomočno končana (99. člen ZMZPP). O morebitnem priznanju tuje odločbe kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za obravnavani postopek, pa sodišče prve stopnje ne more odločiti.
7. Pritožbene trditve "da ni smiselno in racionalno hiteti s tem postopkom", ob zgoraj povedanem, same po sebi niso razlog za prekinitev postopka, takšne trditve pa je kot povsem neutemeljene upravičeno zavrnilo že sodišče prve stopnje.
8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Če je bila tožba v pravdi, ki teče v tujini, prej vročena tožencu kot tožba v pravdi, ki teče v Republiki Sloveniji; če je verjetno, da bo tujo odločbo mogoče priznati v Republiki Sloveniji; če obstaja vzajemnost. 2 Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije (prvi odstavek 94. člena ZMZPP).