Jedro

Zakonodajalec je določene okoliščine na strani prosilca, ki vplivajo na njegovo premoženjsko stanje na odhodkovni strani, očitno štel za tako pomembne, da je določil, da se lahko upoštevajo pri dodeljevanju brezplačnih pravnih pomoči. V izjemnih primerih, ki jih našteva drugi odstavek 22. člena ZBPP, je tako dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoča pod posebnimi pogoji, ki veljajo ne glede na sicer veljavne določbe zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, ki jih ZBPP določa v 13. členu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 450/2023-9 z dne 16. 5. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo prosilke (tožnice v tem upravnem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja in oprostitve plačila vseh stroškov postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici pod opr. št. N 74/2022 zaradi sodne ureditve meje.

2. Na podlagi navedb tožnice ter priloženih listin je organ ugotovil, da je tožnica v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (od 1. 12. 2022 do 28. 2. 2023) prejela pokojnino v skupnem znesku 3.075,93 EUR, kar po ugotovitvi organa pomeni, da je višina njenega lastnega dohodka v tem obdobju presegala dva osnovna zneska minimalnega dohodka, ki je določen z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, in ki je na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči znašal 421,89 EUR. V skladu z 8. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) je bil sicer osnovni znesek minimalnega dohodka s 1. 3. 2023 zvišan na 465,34 EUR, spremenjen znesek pa se je pričel uporabljati s 1. 4. 2023. Ker pa so pri presoji materialne stiske pomembni dohodki, s katerimi oseba razpolaga v trenutku uveljavljanja pravice, kar je mogoče oceniti le med vložitvijo vloge in v kratkem obdobju pred tem, je organ za brezplačno pravno pomoč pri odločanju upošteval višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je bila v veljavi na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker tožnica po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjevala, je organ njeno prošnjo zavrnil. 3. Tožnica je zoper takšno odločitev vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je v času zadnjih treh mesecev pred vložitvijo vloge sicer res prejela pokojnino v ugotovljeni višini, vendar meni, da bi organ moral pri odločanju poleg dohodkov upoštevati tudi stroške in ji brezplačno pravno pomoč priznati. Zaradi svojega zdravstvenega stanja (nepokretnosti) ima namreč na mesec najmanj 500,00 EUR stroškov zaradi nakupa zdravil ter koriščenja nujnih zdravstvenih storitev, kar pomeni, da ji po plačilu ostalih mesečnih stroškov (rednih stroškov vzdrževanja hiše in stroškov elektrike ter vode) za preživetje ostane na mesec zgolj nekaj sto evrov. Zato plačila stroškov sodnega postopka brez škode za svoje preživljanje ne zmore. Ker teh okoliščin organ za brezplačno pravno pomoč v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni ugotavljal, je v postopku prekršil načelo materialne resnice iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari, podrejeno pa predlaga, da zadevo po odpravi odločbe vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka skupaj z DDV.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v zakonu (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Glede izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prvi odstavek 13. člena ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je določena v zakonu, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP), to je v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

7. Prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja materialnega (t.i. subjektivnega) pogoja, kot je ta določen v 13. členu ZBPP. Organ za brezplačno pravno pomoč je namreč ugotovil, da tožnica glede na višino dohodkov, ki jih je prejela v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje (1.025,31 EUR na mesec), presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Omenjeni znesek je v času vložitve prošnje tožnice znašal 843,78 EUR, v času izdaje izpodbijane odločbe pa je ta znesek zaradi njegove uskladitve z rastjo cen življenjskih potrebščin znašal 930,68 EUR.1

8. V tožbi tožnica ugotovljeni višini dohodkov, ki jih je prejela v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne nasprotuje. Meni pa, da bi moral organ poleg višine dohodkov oziroma njenega premoženjskega stanja pri izdaji izpodbijane odločbe upoštevati tudi posebne okoliščine na njeni strani, ki po njenem mnenju utemeljujejo dodelitev brezplačne pravne pomoči. Te posebne okoliščine, kot zatrjuje, predstavlja njeno zdravstveno stanje, ki ji povzroča visoke mesečne stroške, povezane z njenim zdravljenjem, v posledici česar ji za preživljanje in s tem tudi za plačilo sodnih taks ne ostane zadosti sredstev.

9. Tudi zakonodajalec je določene okoliščine na strani prosilca, ki vplivajo na njegovo premoženjsko stanje na odhodkovni strani, očitno štel za tako pomembne, da je določil, da se lahko upoštevajo pri dodeljevanju brezplačnih pravnih pomoči. V izjemnih primerih, ki jih našteva drugi odstavek 22. člena ZBPP, je tako dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoča pod posebnimi pogoji, ki veljajo ne glede na sicer veljavne določbe zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, ki jih ZBPP določa v 13. členu. Ta, t.i. izjemna brezplačna pravna pomoč, se lahko pod pogoji iz prvega odstavka 22. člena ZBPP dodeli med drugim prosilcu tudi zaradi njegovih zdravstvenih težav, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. V teh izjemnih primerih je cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči določen bistveno višje kot v primerih dodeljevanja redne brezplačne pravne pomoči po 13. členu ZBPP, saj se prosilcu brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, če njegov lastni dohodek ali dohodek njegove družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in če premoženje prosilca in njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

10. Tožnica tudi po presoji sodišča glede na višino svojih dohodkov pogojev za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje. Odprto pa ostaja vprašanje, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči po 22. členu ZBPP. S tem vprašanjem se organ za brezplačno pravno pomoč v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni ukvarjal, saj je presojal le, ali tožnica izpolnjuje premoženjski pogoj za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči po 13. členu ZBPP. Ko je ugotovil, da pogojev za redno brezplačno pravno pomoč zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ne izpolnjuje, je njeno prošnjo zavrnil. Na okoliščine v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem ter s tem povezanimi visokimi stroški se tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe posebej ni sklicevala. Te okoliščine prvič uveljavlja šele v tožbi v upravnem sporu. Ker pa tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti posebne izjave in ker je postopek pred organom enostopenjski, organ za brezplačno pravno pomoč pa je prošnjo zavrnil takoj zatem, ko je prejel zahtevana dokazila o višini njenih dohodkov v relevantnem obdobju, ne da bi ugotavljal kakršnakoli druga dejstva v postopku, je sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ugodilo, ker materialno pravo ni bilo v celoti pravilno uporabljeno, v posledici česar tudi relevantno dejansko stanje ni bilo v celoti raziskano. V ponovljenem postopku bo moral organ za brezplačno pravno pomoč pri presoji upravičenosti tožnice do brezplačne pravne pomoči upoštevati tudi določbo 22. člena ZBPP in presoditi, ali tožnica glede na svoja zatrjevanja in dokaze, ki jih bo morala predložiti, pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjuje na navedeni zakonski podlagi. Pri odločanju bo moral organ upoštevati višino v času odločanja veljavnega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. 4. 2023 znaša 465,34 EUR.2

11. Med strankama v upravnem sporu je bilo odprto izključno le vprašanje pravilne uporabe prava (dejansko stanje o višini tožničinih dohodkov v relevantnem obdobju ni bilo sporno). Zato je sodišče o tožbi v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji.

K točki II izreka:

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (in ne po Odvetniški tarifi, kot jih je priglasila tožeča stranka). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z 22 % DDV, to je 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženki.

1 o S točko II Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji je bil osnovni znesek minimalnega dohodka usklajen tako, da ta od 1. 3. 2023 znaša 465,34 EUR. Usklajena višina osnovnega zneska pa se je v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre začela uporabljati s 1. 4. 2023, to je od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi. 2 UPRS sodba II U 184/2013 z dne 5. 6. 2013 in sodba I U 1401/2018 z dne 7. 8. 2018, 9. točka obrazložitve.