Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v opisu obdolženemu očitanega kaznivega dejanja samo spremenilo datum, ko bi ga naj ta storil iz razdobja od 18.7.do 13.10.1997 na 13.10.1997 do 6.11.1997 prekoračilo obtožbo saj obtožba ni nikoli trdila, da bi ga naj storil v po sodišču zatrjevanem razdobju, čas storitve kaznivega dejanja pa je bistveni sestavni del obtožbe (2. tč. I. odst. čl. 269 ZKP).

Izrek

Ob odločanju o pritožbi obdolženega N. V. po zagovornici se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti s p r e m e n i in sicer tako, da se obdolženi N. V., po določilu 3. točke člena 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i obtožbe, da je uporabil krivi listini kot pravi s tem, da je v času od 13. 10. 1997 do 6. 11. 1997 družbi L.s d.o.o. iz C. poslal dve fotokopiji položnic, kot dokazilo, da je plačal račune družbi L. d.o.o., Fotokopiji položnic pa sta bili krivi, saj sta bili narejeni na ta način, da je bilo v dve položnici vpisano: kot "vplačnik", Bistro P., kot "prejemnik", L. d.o.o., L.c. ..., št. računa ..., ter na položnici datirani z 18. 7. znesek 47.166,00 SIT, na položnici datirani s 13. 10. pa znesek 40.000,00 SIT, nato pa obe položnici skupaj z delom kopij položnic, s katerima so bila dejansko opravljena plačila drugim naslovnikom, fotokopirana, tako da je bil na obeh fotokopijah viden računalniški izpis "potrdila o vplačilu", A. R. za plačilni promet, in je bilo tako na fotokopijah prikazano, kot da sta bili plačili izvršeni družbi L. d.o.o., s čamer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odstavku člena 256 KZ. Po I. odstavku člena 96 ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki z nagrado njegove zagovornice, proračun.

Obrazložitev

: Z v uvodu navedeno sodbo je bil obdolženi N. V. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po I. odstavku 256. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo dveh mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Obdolženi je bil obsojen še na povrnitev stroškov kazenskega postopka v znesku 3.600,00 SIT in plačilo povprečnine, odmerjene na 60.000,00 SIT. Proti tej sodbi se je pritožil obdolženi N. V. po zagovornici, kot trdi iz vseh pritožbenih razlogov po členu 370 ZKP. Predlaga njeno spremembo in oprostitev obdolženega ali pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbo sodišča prve stopnje je bilo potrebno spremeniti po uradni dolžnosti. Uradni preizkus izpodbijanega sodbe, katerega je dolžno sodišče druge stopnje opraviti po določilu člena 383 Z KP je pokazal, da je sodišče prve stopnje ob razsoji zadeve zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke I. odstavka 371. člena ZKP, zaradi česar je bilo potrebno to, po določilu I. odstavka člena 394 ZKP spremeniti. Iz spremenjenega obtožnega predloga (list. št. 61), pri katerem je okrožna državna tožilka vztrajala tudi na zadnji glavni obravnavi, je razvidno, da je opredelila čas, ko bi naj obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje med 18. 7. in 13. 10. 1997. To ugotavlja tudi izpodbijana sodba v svojih razlogih, ko istočasno trdi, da kaznivo dejanje v tem razdobju ni moglo biti storjeno, s čemer soglaša tudi sodišče druge stopnje. Obe potrdili o plačilu, kateri po zatrjevanju obtožbe naj ne bi bili pravi, sta bili podjetju L. d.o.o. predloženi istočasno, kar pomeni, da nista mogli biti na tam zatrjevani način uporabljeni pred 13. 10. 1997, datumu na katerega se glasi fotokopija potrdila o plačilu obtoženega podjetju F. d.o.o. s katere bi naj bil uporabljen podatek, ki potrjuje izvršitev plačila na fotokopijo položnice, katera nosi isti datum. Ob takšni ugotovitvi bi sodišče prve stopnje obdolženca moralo oprostiti obtožbe po določilu 3. točke člena 358 ZKP, saj ni dokazov, da je ta očitano mu kaznivo dejanje storil v času, navedenem v obtožbi. Čas storitve kaznivega dejanja je (2. točka I. odstavka 269. člena ZKP) bistveni sestavni del obtožbe, zaradi česar je sodišče prve stopnje s tem, ko ga je v izreku izpodbijane sodbe samo spremenilo in trdi, da naj bi bilo to storjeno med 13. 10. 1997 in 6. 11. 1997 v škodo obdolženega prekoračilo obtožbo katera ni nikoli trdila, da bi naj kaznivo dejanje storil takrat. Zaradi povedanega je kot rečeno sodišču druge stopnje moralo izpodbijano sodbo spremeniti po uradni dolžnosti in namesto sodišča prve stopnje izreči oprostilno sodbo ono, ne da bi se pri tem spuščalo v utemeljenost navedb pritožnika, kateri se sicer v smislu zgoraj navedenega ne pritožuje. Izrek o stroških temelji na določilih I. odstavka člena 96 ZKP.