Jedro

Pravno organizacijske oblike gospodarske družbe so v ZGD-1 določno navedene, tako da ni mogoča širitev teh zakonskih določenih oblik, tudi na zadruge. Zato revidentka kot zadruga ne izpolnjuje enega izmed pogojev javnega razpisa, ki določno in jasno kot upravičence do teh sredstev navaja gospodarske družbe, registrirane po ZGD-1, in podjetnike.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke proti sklepu Zavoda RS za zaposlovanje, Centralna služba Ljubljana z dne 22. 7. 2008 v zvezi s sklepom tožene stranke z dne 28. 10. 2008. Prvostopni organ je odločil, da se ne izbere vloga tožeče stranke, ki je prispela na javni razpis za sofinanciranje, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za konkurenčnost in zaposljivost – leto 2008 (Ur. l. RS, št. 56/2008), z obrazložitvijo, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z javnim razpisom, to je, da je registriran kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke proti navedenem sklepu zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Določbe ZGD-1 so bile pravilno uporabljene.

3. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi 1., 2., in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da je tudi zadruga gospodarska družba. Zato izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa. Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma je obrazložitev v nasprotju z vsebino listin v spisu. Kršene so bile določbe 14. in 74. člena Ustave RS. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo, tako da tožbi ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da ugodi vlogi revidenta za javni razpis ter ji naloži izplačilo denarnih sredstev v višini 42.686,00 EUR za obdobje od 1. 9. 2007 do 30. 9. 2008, skupaj s stroški revizije.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Revizija je po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS dovoljena, če verjetnost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavni zadevi je po presoji Vrhovnega sodišča podan vrednostni pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je bil zavrnjen zahtevek revidenta za pridobitev sredstev v višini 42.686,00 EUR. Ker je revizija dovoljena že po vrednostnem kriteriju, Vrhovno sodišče ni preizkušalo izpolnjenosti ostalih zatrjevanih pogojev za njeno dovoljenost. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na drugo točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavni zadevi.

8. Glede na vsebino objavljenega javnega razpisa je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji na javni razpis za sofinanciranje, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za konkurenčnost in zaposljivost – leto 2008, naveden tudi ta, da so registrirani kot gospodarska družba ali samostojni podjetniki po ZGD-1. Revidentka tudi po presoji revizijskega sodišča kot zadruga ni registrirana kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik po ZGD-1. Za vpis zadruge v sodni register se res uporablja 56. člen Zakona o zadrugah (ZZad), ki določa, da se glede firme, sedeža, dejavnosti, zastopanja zadrug, njihovega vpisa v register in sporazumevanja z zaposlenimi v zadrugah, v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenjem postopkov, v katerih se odloča o pravicah zaposlenih, ter sodelovanja delavcev pri upravljanju, smiselno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe (prvi odstavek), in da zadruga lahko opravlja vse dejavnosti po enakimi pogoji kot gospodarske družbe (drugi odstavek). Toda ZGD-1 v tretjem odstavku 3. člena določa, da se gospodarske družbe organizirajo v eni izmed oblik: kot osebne družbe, to je družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba ali pa kot kapitalske družbe, to je družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba. To pa tudi po mnenju revizijskega sodišča pomeni, da so pravno organizacijske oblike gospodarske družbe po ZGD-1 določno navedene, tako da ni mogoča širitev teh zakonskih določenih oblik, tudi ne na zadruge. Zato revidentka kot zadruga ne izpolnjuje enega izmed pogojev javnega razpisa, ki določno in jasno kot upravičence do teh sredstev navaja gospodarske družbe, registrirane po ZGD-1, in podjetnike.

9. Glede na navedeno je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi so logični in pravilni in niso v nasprotju z listinami v spisu, zato uveljavljena bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu ni podana. Ob navedenih ugotovitvah so neutemeljeni tudi ugovori revizije, ki uveljavljajo kršitev ustavnih pravic.

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.