16. 12. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sandija Grubeliča, Višnja Gora, ki ga zastopa Žiga Klun, odvetnik v Ljubljani, na seji 16. decembra 2010

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 113. in 115. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo), 92. in 94. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09) ter 24. in 82. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudnik izpodbija določbi 113. in 115. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), ki urejata zastaranje izvršitve kazni ter tek in pretrganje zastaranja izvršitve kazni, ter določbi 92. in 94. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki urejata zastaranje izvršitve kazni ter tek in prekinitev zastaranja. Izpodbija tudi 24. in 82. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), ki določata razloge, zaradi obstoja katerih lahko pride do odložitve oziroma prekinitve prestajanja kazni zapora. Pobudnik zatrjuje, da so izpodbijane določbe v neskladju z 2. členom Ustave, ker so nejasne in same s seboj v nasprotju. V postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi naj bi te določbe dopuščale razlago, ki je po mnenju pobudnika v neskladju z drugim odstavkom 14. člena, s 15. členom, prvim odstavkom 19. člena, z 22. členom in s prvim odstavkom 28. člena Ustave. V utemeljitev pravnega interesa pobudnik navede, da je odločitev sodišč o zavrnitvi predloga za izdajo ugotovitvene odločbe zaradi zastaranja izvršitve kazni zapora pravnomočna in da neutemeljeno teče upravni postopek zaradi ugotavljanja, ali so prenehali razlogi, zaradi obstoja katerih je bila dovoljena prekinitev prestajanja kazni zapora. Predlaga, naj Ustavno zadrži izvršitev izpodbijanih določb in zadevo obravnava prednostno.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

3.Izpodbijane določbe 92. in 94. člena KZ-1 ter 24. in 82. člena ZIKS-1 ne učinkujejo neposredno. Ustavno sodišče v takih primerih šteje, da se lahko pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82).

4.Določbi 113. in 115. člena KZ v času vložitve pobude za začetek postopka za oceno njune ustavnosti nista več veljali. Izpodbijani določbi KZ sta prenehali veljati z uveljavitvijo KZ-1, to je 1. 11. 2008.[1] Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi (prvega odstavka) 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče presoja tudi neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice njihove neustavnosti in nezakonitosti. Za presojo takih predpisov mora pobudnik izkazati pravovarstveno potrebo. Ker tudi določbi 113. in 115. člena KZ nista učinkovali neposredno, se po ustaljeni ustavnosodni presoji tudi v teh primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po njeni vložitvi, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov, hkrati z ustavno pritožbo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007, Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87).

5.Iz razlogov, ki so navedeni v citiranih sklepih Ustavnega sodišča (pobudnik namreč ustavne pritožbe ni vložil), pobudnik ne izkazuje pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

[1]Glej 380. in 381. člen KZ-1.