Jedro

Če se redni postopek na prvi stopnji ne odvija tako, kot predvidevajo določbe ZPP, in kljub temu pride do zaključka zunaj obravnave, mora stranka zahtevo za povrnitev stroškov podati najkasneje 15 dni po prejemu sklepa o ustavitvi postopka, ne glede na to, da je stroške morda že priglasila. Če ta rok zamudi, izgubi pravico do povrnitve stroškov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog tožencev za povrnitev stroškov zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku naložilo, da tožencema povrne 778,56 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožnik v pravočasni, a laični pritožbi navaja, da ni nobene osnove za izdajo izpodbijanega sklepa. Odgovora na tožbo, v zvezi s katerim naj bi tožencema nastali pravdni stroški, ni nikoli prejel, sploh pa to ni logično, saj je bil postopek, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ustavljen, ker ni plačal sodne takse za tožbo. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

3. Toženca sta na vročeno pritožbo pravočasno odgovorila, navajata, da sta odgovor na tožbo vložila, obenem pa zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je prišlo do specifične situacije, ki se ob pravilnem postopanju sodišča prve stopnje ne bi smela zgoditi. Prvostopenjsko sodišče je namreč ob vložitvi tožbe (in njeni dopolnitvi na poziv sodišča) spregledalo, da sodna taksa za tožbo ni bila plačana in je kljub temu odredilo vročanje tožbe v odgovor. Ob prejemu pravočasnega odgovora na tožbo (v katerem sta toženca res tudi priglasila stroške, ki so jima nastali z njegovo vložitvijo) pa je sodišče prve stopnje opazilo, da sodna taksa še ni bila plačana, zato je tožnika pozvalo k plačilu. Ker ta sodne takse ni plačal, je nastopila fikcija umika tožbe, zato je s sklepom postopek ustavilo. Sklep je bil vročen obema pravdnima strankama (toženi strani 13., tožniku pa 15. 5. 2013). Tožena stranka je zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z odgovorom na tožbo in ki so predmet izpodbijanega sklepa, podala z vlogo 19. 9. 2013. 6. Če se redni postopek na prvi stopnji ne odvija tako, kot predvidevajo določbe ZPP, in kljub temu pride do zaključka zunaj obravnave (kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru), mora stranka zahtevo za povrnitev stroškov podati najkasneje 15 dni po prejemu sklepa o ustavitvi postopka, ne glede na to, da je stroške morda že priglasila (1) (npr. v odgovoru na tožbo kot v obravnavanem primeru). Če bi sodišče že v sklepu o ustavitvi postopka odločilo o stroških postopka ali bi to z ločenim sklepom storilo na zahtevo tožencev, ki bi jo ta dva podala najkasneje v roku 15 dni od dne, ko sta prejela sklep o ustavitvi postopka, bi bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, tako pa ni. Roki, določeni v ZPP v zvezi s povrnitvijo stroškov, so zakonski in prekluzivni, zato jih ni mogoče podaljšati (2). Posledica poteka prekluzivnega roka je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov (3). To, da sta toženca stroškovnik podala že v odgovoru na tožbo, ne pomeni, da se lahko zakonsko določen rok 15 dni podaljša, kot določbo sedmega odstavka 163. člena zmotno tolmači sodišče prve stopnje. Poleg tega je zahteva tožencev za povrnitev stroškov po svoji vsebini predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (4), a tudi za ta predlog velja petnajstdnevni prekluzivni rok od prejema sodne odločbe (prvi odstavek 325. člena ZPP). Ker toženca zahteve/predloga nista podala v roku 15 dni od dne, ko jima je bil vročen sklep o ustavitvi postopka, je prepozen, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP spremenilo tako, da je predlog za povrnitev stroškov zavrglo.

(1) Betetto, N., Komentar ZPP, 2. knjiga, str. 58. (2) Betetto, N., Komentar ZPP, 2. knjiga, str. 57. (3) Ibidem.

(4) Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 21. 11. 2012, opr. št. I Cp 1635/2012.