Jedro

Višina odškodnine zaradi imisij - tožnikova hiša je od ceste oddaljena 5 metrov. Eno okno tožnikove spalnice se nahaja na bočni strani njegove hiše glede na cesto, okno druge sobe, v kateri ima računalnik, meji na to cesto. Tožnik je od leta 2004 do 2005 obiskoval srednjo šolo v Mariboru in je bil dnevno odsoten 6 do 7 ur na dan, v šolskem letu 2005/2006 je pričel študirati v Ljubljani in je bil doma v času študijskih počitnic, sicer pa med vikendi in prazniki. Tako je bil tožnik hrupu neprestano izpostavljen 21 mesecev, 37 mesecev je bil delno odsoten. Tožnik sodi v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožniku 168,54 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine v višini 4.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 11. 2006 do plačila in toženki naložilo povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje glede teka zamudnih obresti, tako da te tečejo od 2.921,00 EUR od 4. 11. 2006 do 7. 4. 2008 in od 4.000 EUR od 8. 4. 2008 do plačila. Tožbeni zahtevek za zamudne obresti od 1.079,00 EUR za čas od 4. 11. 2006 do 27. 4. 2008 pa je zavrnilo. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem obsegu obsodilnega dela potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 174/2010 z dne 26. 5. 2010 revizijo dopustilo glede vprašanja višine odškodnine.

4. Toženka v reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Strinja se s stališčem izpodbijane sodbe, da je podan temelj njene odškodninske odgovornosti, trdi pa, da bi bila primerna za 2.200 EUR nižja odškodnina od prisojene. Navaja, da je na podlagi enake dejanske in pravne podlage pred sodišči v Pomurju vložilo tožbe okrog 2.100 tožnikov. Praksa Višjega sodišča v Mariboru v doslej razsojenih zadevah ni enotna. Razlike med odškodninami, prisojenimi v primerljivih zadevah, so prevelike in presegajo sprejemljivo toleranco, predvsem pa bistveno odstopajo od prakse vrhovnega sodišča v zvezi z zadevami, v katerih so bili prizadeti posamezniki, ki so prebivali na Cankarjevi ulici in na Tišinski ulici v Murski Soboti. Tam tožniki niso bili izpostavljeni le hrupu, ampak tudi drugim vrstam emisij (vibracijam in težkim kovinam), izpostavljenost pa je trajala bistveno daljše časovno obdobje. Revidentka se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1532/2008 z dne 4. 11. 2008 in na sodbe vrhovnega sodišča II Ips 148/2007, II Ips 813/2007, II Ips 940/2007, II Ips 567/2008 in II Ips 409/2009. 5. Sodišče je revizijo vročilo tožniku, ki je nanjo odgovoril. 6. Revizija ni utemeljena.

7. Toženka je v predlogu za dopustitev revizije zatrjevala, da prisojena odškodnina odstopa od sodne prakse in da je za tožnika primerna odškodnina 1.800 EUR. Ker dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena (tretji odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je revizijski preizkus izpodbijane sodbe omejen na presojo, ali prisojena odškodnina v razponu od 1.800 EUR do 4.000 EUR odstopa od sodne prakse glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, prisojene v primerljivih zadevah.

8. Temelj toženkine odškodninske odgovornosti predstavljajo ugotovitve o znatno povečani ravni hrupa v bivanjskem okolju tožnika, ki živi ob regionalni cesti G1-3/316 Penica – Dolga vas in zaradi katerega je v obdobju 58 mesecev, tj. od začetka januarja 2004 do konca oktobra 2008 trpel psihično neugodje (nespečnost, nezbranost, nervoznost ipd.) v obsegu, ki utemeljuje prisojo denarne odškodnine.(1) Sledeč revidentkinim navedbam je na podobni dejanski in pravni podlagi vložilo tožbe okrog 2.100 tožnikov. Dve od teh zadev sta bili doslej predmet presoje pred vrhovnim sodiščem. V nekaj deset zadevah so bile dopuščene revizije, ki so ta čas predmet obravnavanja pred tem sodiščem. Revizijsko sodišče je tako dobilo vpogled v široko paleto dejanskih okoliščin posameznih primerov, ki so jih nižja sodišča upoštevala, a so jim pri odmeri odškodnine dala različno težo. Tudi stranki v sporu poudarjata posamezne izmed njih – vsaka seveda le tiste, ki po njunem prepričanju utemeljujejo bodisi znižanje bodisi ohranitev prisojene odškodnine.

9. Po ustaljeni praksi vrhovnega sodišča mora odškodnina za nepremoženjsko škodo odražati na eni strani subjektivno prizadetost posameznika, na drugi strani pa vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera. Pri določitvi višine pravične odškodnine je treba upoštevati individualne značilnosti vsakega primera posebej in jih ovrednotiti na način, ki bo ustvarjal ustrezno razmerje med škodami različnega obsega.

10. Že revidentka je opozorila na odločitve vrhovnega sodišča o primerni višini odškodnine za duševno trpljenje oseb, ki so živele ob na Cankarjevi in Tišinski ulici v Murski Soboti. in ki so bile zaradi preusmeritve tranzitnega prometa po osamosvojitvi Republike Slovenije od leta 1991 do leta 2000 izpostavljene prekomernemu hrupu, vibracijam in izpustu plinov.(2) V teh zadevah so bile prisojene odškodnine v razponu do 2,000.000 SIT (8.345,85 EUR) oziroma do 2,100.000 SIT (8.763,14 EUR), kar je tedaj predstavljalo 10 do 11 povprečnih neto plač. Višina odškodnine v posameznem primeru je bila v odločilni meri odvisna od oddaljenosti bivališča od na Cankarjeve in Tišinske ulice in od časa dejanske izpostavljenosti v območju prekomernih imisij. Najvišja odškodnina je bila prisojena tožnikom, ki so živeli v neposredni bližini ceste, po kateri je potekal tovorni promet, in ki so bili prekomernim imisijam izpostavljeni prek celega dneva in celotno obdobje desetih let. Osebam, katerih domovi so bili bolj oddaljeni od ceste oziroma so bile prekomernim obremenitvam izpostavljene krajši čas, je bila prisojena sorazmerno nižja odškodnina.

11. Tem kriterijem je vrhovno sodišče sledilo tudi pri odločanju o obravnavani in tej podobnih zadevah. Odločilna teža gre ugotovitvama o oddaljenosti bivališča od ceste Pesnica – Dolga vas in o obdobju izpostavljenosti tako kumulativno gledano kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma. Tako so bili najbolj obremenjeni tisti, katerih bivališča se nahajajo v neposredni bližini te ceste, manj pa po naravi stvari tisti, katerih domovi so oddaljeni približno 15 m in več. Bolj so bili obremenjeni tisti, ki so zaradi upokojitve, nezaposlenosti ali drugih razlogov večino časa preživljali doma, kot tisti, ki so bili zaradi zaposlitve, šolanja ali drugih razlogov določen čas odsotni. V zvezi s tem revidentka sicer utemeljeno opozarja, da je bilo obdobje izpostavljenosti, gledano kot celota, v obravnavani in tej podobnih zadevah znatno krajše kot v "murskosoboških" zadevah in bi se to moralo odraziti v višini prisojene odškodnine. Vendar pa ni mogoče premosorazmerno upoštevanje te okoliščine v smislu "ker so bili tožniki v tistih zadevah izpostavljeni imisijam deset let, tu pa le nekaj manj kot pet let, so upravičeni do nekaj manj kot polovico manjše odškodnine". Odmera odškodnine za nepremoženjske škode že nasploh ni matematična operacija, proti takemu izračunu v obravnavanem primeru pa govorita še vsaj dva razloga. Kot prvo se je intenzivnost imisij tako v obravnavani kot v "murskosoboških" zadevah skozi čas spreminjala in je najvišjo raven dosegla prav v obdobju zadnjih nekaj let pred preusmeritvijo prometa na novozgrajeno avtocesto. V obravnavanem primeru so bile tako v letih 2004 do 2005 presežene kritične vrednosti hrupa dan-večer-noč in nočnega hrupa, v letih 2006 do 2008 pa je bilo to preseganje še bistveno znatnejše. Poleg tega škodne posledice nedovoljenih imisij na nepremoženjskih dobrinah po naravi stvari ne nastajajo sorazmerno s časom izpostavljenosti, ampak je večji obseg škodnih posledic nastopil po krajšem obdobju izpostavljenosti, le manjši pa pozneje.

12. Neutemeljene so revizijske navedbe o upoštevnosti dejstva, da so bili prizadeti tožniki iz Murske Sobote izpostavljeni ne le hrupu, ampak tudi vibracijam in težkim kovinam, v obravnavanih primerih pa ne. Ker je vir nedovoljenih imisij v obeh skupinah primerov predstavljal znatno povečan obseg tovornega prometa, opisani razliki v ugotovljenem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za prisojo odškodnine v prvi in v obravnavani skupini, ni mogoče pripisati pravno upoštevne teže. Na drugačno stališče v obravnavani zadevi poleg tega ne more vplivati niti revidentkino sklicevanje na odločitve pritožbenega sodišča in na odločitev vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 409/2009. Stališče pritožbenega sodišča o višini primerne odškodnine za vrhovno sodišče samo po sebi ni zavezujoče. Prepričuje lahko le s težo argumentov, teh pa revidentka ni navedla in se zato z njimi ni treba posebej soočiti. Ker se je raznolikost in razsežnost zadev pokazala šele, ko je vrhovno sodišče prejelo več revizij zoper sodbe, izdane v podobnih primerih, v zgornji obrazložitvi pa so navedeni argumenti, ki so narekovali sprejeto odločitev, niti sklicevanje na sodbo II Ips 409/2009 ne more privesti do drugačne odločitve.

13. Tožnik sodi v skupino tistih, ki so bili najbolj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Tožnikova hiša je od ceste oddaljena 5 metrov. Eno okno tožnikove spalnice se nahaja na bočni strani njegove hiše glede na cesto, okno druge sobe, v kateri ima računalnik, meji na to cesto. Tožnik je od leta 2004 do 2005 obiskoval Srednjo … šolo v Mariboru in je bil dnevno odsoten 6 do 7 ur na dan, v šolskem letu 2005/2006 je pričel študirati v Ljubljani in je bil doma v času študijskih počitnic, sicer pa med vikendi in prazniki. Tako je bil tožnik hrupu neprestano izpostavljen 21 mesecev, 37 mesecev je bil delno odsoten. Ob upoštevanju vsega navedenega je ugoditev tožbenemu zahtevku v celoti tj. v višini 4.000 EUR(3) pravilna in materialno pravo po presoji revizijskega sodišča ni bilo zmotno uporabljeno.

14. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka mora povrniti tožniku stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), ki v skladu z določbami Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67-3245/2003, 70-/2003 – popravek) znašajo 168,54 EUR (300 točk za sestavo odgovora na revizijo, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV na odvetniške storitve).

Op. št. (1): Prim. sodbi II Ips 409/2009 z dne 18. 2. 2010 in II Ips 170/2009 z dne 26. 3. 2009. Op. št. (2): Izmed odločb, navedenih v reviziji, so to sodbe II Ips 148/2007 z dne 8. 11. 2007, II Ips 813/2007 z dne 29. 11. 2007, II Ips 940/2007 z dne 24. 1. 2008 in II Ips 567/2008 z dne 9. 7. 2008. Op. št. (3): To je približno štiri povprečne neto plače. Glede na to, da je bilo v večjem delu zadev razsojeno v letu 2009, razlike v mesečnih povprečnih neto plačah pa so bile v tem letu precejšnje, je vrhovno sodišče pri presoji izhajalo iz povprečne neto plače, izračunane na letni ravni.