Jedro

Tožnikovemu reparacijskemu zahtevku na plačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bilo ugodeno, zato tožnik ni upravičen do ponovnega izplačila nadomestila plače na drugi pravni podlagi (zaradi neizkoriščenega letnega dopusta).

V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, bi bila odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v I. točki izreka v delu, ki se nanaša na prisojeni znesek 1.008,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2011 dalje do plačila tako, da se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne in - v stroškovni odločitvi (III. točka izreka) tako, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.713,38 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila; svoje stroške postopka pa tožnik krije sam.

Pritožba tožnika se zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 131,52 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila; svoje stroške pritožbenega postopka pa tožnik krije sam. Tožena stranka sama krije svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožniku znesek 1.008,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2011 dalje do plačila, pod pogoji sklenjene prisilne poravnave nad toženo stranko, v roku 15 dni. Obrestni del zahtevka v presežku od zneska 504,46 EUR od 1. 1. 2009 do 31. 5. 2011 in od zneska 504,46 EUR od 1. 1. 2010 do 31. 5. 2011 je zavrnilo (I. točka izreka). Prav tako je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati 25.000,00 EUR pod pogoji sklenjene prisilne poravnave nad toženo stranko od 31. 5. 2011 dalje do plačila, v 15 dneh (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.584,36 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka dalje do plačila (III. točka izreka).

Zoper zavrnilni del izpodbijane sodbe zaobsežen v II. točki izreka in zoper odločitev o stroških postopka se iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožnikovemu zahtevku na plačilo odškodnine v znesku 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2011 dalje do plačila ugodi s stroškovno posledico. Navaja, da sodišče prve stopnje nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi zmotno tolmači kot pravno dejanje in ne kot protipravno dejanje. Nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca pomeni, da je takšna odpoved protipravna. Tožnik je dokazal obstoj vseh štirih elementov civilnega delikta. Po stališču dr. A.A. za odškodninsko odgovornost zadošča ravnanje, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano. Pritožbeno sodišče je potrdilo, da je tožena stranka tožniku dvakrat nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da mu je pogodbo o zaposlitvi odpovedala protipravno, torej iz razlogov, ki niso zakoniti. Z ozirom na navedeno je nedopustno ravnanje tožene stranke podano. Tožnik je trdil in izpovedal, da mu je nastala škoda zaradi ravnanja tožene stranke, prav tako pa je podana tudi vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke in škodo, ki je tožniku nastala. Podana je tudi krivda tožene stranke. Očitati ji je namreč mogoče vsaj malomarnost pri izrekanju tako hudih nezakonitih ukrepov. Priglaša pritožbene stroške.

Zoper ugodilni del izpodbijane sodbe zaobsežen v I. točki izreka in odločitev o stroških postopka se iz razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. ZPP pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožnikov tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico. Navaja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o vtoževanem znesku iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2008 in 2009 materialnopravno zmotno ni upoštevalo določbe 163. člena Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.). Na podlagi te določbe je tožniku propadel dopust vsaj v delu dveh tednov. Tožnik bi dopust lahko koristil do 23. 5. 2008, razlogi da tega ni storil, niso bili na strani tožene stranke. Po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo šele 8. 2. 2010. Do tega dne je imel možnost koristiti dopust. Razlogi, da tega ni storil, prav tako niso bili na strani tožene stranke. Tudi sicer sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo določbe 217. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 127/2007 in nadalj.). Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je na pritožbo tožnika odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

Pritožba tožnika ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere se zgolj pavšalno sklicuje tožnik v pritožbi, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo (razen v delu, ki se nanaša vtoževani znesek iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta za leti 2008 in 2009) .

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožnik v pritožbi uveljavlja le pavšalno, saj ne navede, katere kršitve iz prvega ali iz drugega odstavka 339. člena ZPP uveljavlja, niti ne obrazloži vsebine kršitev, ki naj bi bile po njegovi oceni podane. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

V tem individualnem delovnem sporu tožnik od tožene stranke vtožuje odškodnino za gmotno in negmotno škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 22. 4. 2008 in nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 25. 11. 2009. Iz naslova nadomestila za neizkoriščen letni dopust za leti 2008 in 2009 vtožuje znesek 504,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2009 dalje do plačila in znesek 504,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2010 dalje do plačila, iz naslova nepremoženjske škode pa znesek 25.000,00 EUR (za prestani strah 5.000,00 EUR in za kršitev osebnostnih pravic ter razžalitve dobrega imena in časti 20.000,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2011 dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov tožnikovemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Ugotovilo je, da tožnik iz objektivnih razlogov ni mogel koristiti dopusta v letu 2008 in 2009, zato mu je prisodilo znesek 1.008,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2011 dalje do plačila. Obrestni del zahtevka v presežku od zneska 504,46 EUR od 1. 1. 2009 do 31. 5. 2011 in od enakega zneska od 1. 1. 2010 do 31. 5. 2011 je zavrnilo. Ob upoštevanju okoliščine, da je bil zoper toženo stranko pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave je odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe (glej I. točko). Tožnik v pritožbi ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi navedenega dela obrestnega zahtevka, zato je ta odločitev že postala pravnomočna in ni predmet pritožbenega preizkusa. Glede vtoževane odškodnine iz naslova nepremoženjske škode je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato je ta del tožnikovega tožbenega zahtevka zavrnilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da je tožniku dolžna iz naslova neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2008 in 2009 povrniti znesek 1.008,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2011 dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje namreč materialnopravno zmotno ni upoštevalo dejstva, da je bilo tožnikovemu reparacijskemu zahtevku na plačilo nadomestila plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, po podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 22. 4. 2008 in poslovnega razloga z dne 25. 11. 2009, ugodeno (glej sodbo Delovnega sodišča v Celju Pd 614/2008-20 z dne 14. 11. 2008 v zvezi z sodbo VDSS Pdp 108/2009 z dne 24. 9. 2009 in VS RS VIII Ips 6/2010 z dne 6. 9. 2011 in sodbo Delovnega sodišča v Celju Pd 536/2009 z dne 13. 4. 2009 v zvezi s sodbo VDSS Pdp 760/2010 z dne 17. 11. 2010). Navedeno pomeni, da je tožnik za ves čas nezakonite odpovedi, ko dejansko pri toženi stranki ni delal, prejel nadomestilo plače (tako torej, kot da bi bil ves ta čas na dopustu), zato ni upravičen do ponovnega izplačila nadomestila plače na drugi pravni podlagi (zaradi neizkoriščenega letnega dopusta).

Z ozirom na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in na podlagi 5. alineje prvega odstavka 358. člena ZPP I. točko izreka izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na prisojeni znesek 1.008,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2011 dalje do plačila spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo.

V preostalem pa je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tožnik namreč v pritožbi neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega zahtevka iz naslova negmotne škode zaradi nezakonitih odpovedi.

Dejstvo, da je tožnik (kot delavec) prejel odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za kateri je bilo kasneje s sodno odločbo ugotovljeno, da sta nezakoniti, ter dejstvo, da je tožena stranka (kot delodajalec) v postopku sprejemanja te odločitve oz. v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi storila določene napake, samo po sebi še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti za negmotno škodo tožene stranke. Pravni temelj nastanka delovnega razmerja je namreč pogodba o zaposlitvi, zato gre za pogodbeno naravo delovnega razmerja. Določba 184. člena ZDR napotuje na uporabo splošnih pravil civilnega prava glede povračila škode, to pa so tudi pravila o poslovni (pogodbeni) odškodninski odgovornosti. Nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti oziroma ima po izpolnitvi pravnomočne sodbe (s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi) pravno naravo izpolnitve pogodbene obveznosti z zamudo. V primeru poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti nepremoženjska škoda ni pravno priznana škoda (prvi odstavek 243. člena Obligacijskega zakonika - OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj.), zato delavec zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more uveljavljati nepremoženjske škode, razen pod pogoji, določenimi v drugi odstavek 243. člena OZ (v primeru prevare ali namerne neizpolnitve ter neizpolnitve pogodbene obveznosti iz hude malomarnosti s strani delodajalca). Drži sicer, da je tožena stranka v konkretnem primeru ravnala nezakonito, torej protipravno (postopek izredne odpovedi je vodila v nasprotju z določbami ZDR), zaradi česar sta bili odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi razveljavljeni ter je bilo ugodeno tožnikovemu reparacijskemu zahtevku (materialna oz. gmotna škoda), vendar pa bi bila ob predpostavki ugotovljene negmotne škode, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem, odškodninska odgovornost tožene stranke za negmotno škodo podana le, če bi bilo ugotovljeno tudi, da je pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise (glej npr. sodbe VS RS opr. št. II Ips 16/2008 z dne 10. 9. 2009, VIII Ips 344/2009 z dne 9. 5. 2011). Kaj takega pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo. Ravno nasprotno. Ugotovilo je, da tožena stranka ni vodila navedenih postopkov z namenom škodovati tožniku (primerjaj ugotovitve pod točko 14. obrazložitve izpodbijane sodbe). Tožnik v pritožbi ugotovljenega dejanskega stanja tudi ne izpodbija. Z ozirom na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka tožniku ne more odgovarjati za morebitno nematerialno škodo, ki naj bi mu nastala v posledici nezakonitih odpovedi, ki jih je s strani tožene stranke prejel. Pritožbeno sodišče se je v zadevi opr. št. Pdp 710/2012 prvič opredelilo, da v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu za povzročeno škodo odgovarja po pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. Do te odločitve v zvezi s tem vprašanjem ni zavzelo jasnega stališča, je pa v svojih odločitvah (glej npr. opr. št. Pdp 293/2010, Pdp 354/2012) posredno zavzelo stališče, da gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost. Vrhovno sodišča RS je glede navedenega vprašanja dopustilo revizijo (sklep VIII DoR 110/2010 z dne 23. 2. 2011).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (II. točka izreka; 353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne odgovarja, saj za rešitev zadeve niso relevantni. Pritožbeno sodišče namreč presoja tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena in navede le tiste razloge, ki jih upošteva po uradni dolžnosti, kot to določa 360. člen ZPP.

Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).

Zaradi delne spremembe izpodbijane sodbe se je spremenil tudi uspeh pravdnih strank v tem pravdnem postopku. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker tožnik v tem sporu ni uspel, je dolžan toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške. Celotne stroške tožene stranke do pritožbe je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi odmerilo v znesku 1.713,38 EUR. Sama odmera teh stroškov ni predmet pritožbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. S pritožbo je tožena stranka uspela, zato ji je tožnik dolžan povrniti ustrezen del pritožbenih stroškov, katerih višino je pritožbeno sodišče odmerilo v znesku 131,52 EUR (nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po Tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi – OdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj. 89,60 EUR, plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po Tar. št. ... ZOdvT 20,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV po Tar. št. ... ZOdvT). Ta znesek je tožnik dolžan povrniti toženi stranki v roku 15 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, pod izvršbo. Svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo pa krije tožena stranka sama, ker njen odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k reševanju pritožbe (1. odstavek 155. člena ZPP).