Jedro

Ob tem, da je sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi udeležba tožeče stranke v javnem razpisu, ki je še odprt, bi izdaja začasne odredbe pomenila prejudic o glavni stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1732/2004-5 z dne 1.10.2004.

Obrazložitev

V upravnem sporu tožeča stranka izpodbija sklep tožene stranke z dne 13.8.2004, s katerim je le-ta zavrgla njeno vlogo za sofinanciranje projekta Poslovna cona J. Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka zahtevala, da se do pravnomočne odločitve v upravnem sporu zadrži razdelitev sredstev po Javnem razpisu za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con iz ukrepa 1.4. Enotnega programskega dokumenta Slovenije 2004-2006 (v nadaljevanju javni razpis). Ta javni razpis, ki je podlaga za izbor projektov za sofinanciranje iz sredstev strukturnega Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju ESRR), se izvaja po Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 30/04 in 87/04, v nadaljevanju Uredba) in po določbah Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 47/03 in 47/03). Izbor in potrjevanje projektov javne infrastrukture ureja Uredba kot specialni predpis v 17. členu. Javni razpis, za katerega je za sofinanciranje projektov v obdobju 2004-2006 okvirno odmerjenih 5.965.078.000,00 (9. točka javnega razpisa), je odprt do 30.1.2006, oziroma do porabe sredstev, s tem, da je bilo prvo odpiranje vlog 5.7.2004, drugo je določeno za 17.1.2005, tretje pa bo 14.11.2005 (11. točka javnega razpisa). Tožena stranka je dolžna v roku 45 dni od odpiranja vlog na podlagi skupnega sklepa Programskega sveta ESRR vlagateljem izdati sklepe glede sofinanciranja projektov. Neizbrani ali zavrnjeni projekti lahko ponovno kandidirajo na naslednjem razpisnem roku (20. točka javnega razpisa). Iz odgovora tožene stranke je razvidno, da je bilo po prvem odpiranju vlog izbranih 8 projektov, ki jih je potrdil Programski svet ESRR, tožena stranka pa je njihovim vlagateljem že izdala sklepe o sofinanciranju projektov.

Z izpodbijanim sklepom, ki ga bo sodišče presojalo v nadaljnjem postopku, je tožena stranka ugotavljala, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za sodelovanje v razpisu, ne pa tudi o razdelitvi sredstev. Tudi ob morebitni ugoditvi tožbi, tožeča stranka še ne bi pridobila pravice do sredstev, katerih razdelitev želi z začasno odredbo v upravnem sporu zadržati. Tudi ne more predlagati zadržanja razdelitve vseh sredstev po javnem razpisu, to je zneska 5.965.078.000,00 SIT, saj maksimalna višina sofinanciranja posameznega projekta v nobenem primeru ne more preseči 500.000.000,00 SIT (9. točka javnega razpisa). Ob morebitni ugoditvi tožbi bi se ponovno odločalo le o izpolnjevanju pogojev za kandidiranje na javnem razpisu. Tožeča stranka pa ima še vedno možnost kandidiranja na razpisu, ker še ni zaključen. Ne more pa biti z odločitvijo v tem upravnem sporu poseženo v že izdane sklepe o sofinanciranju, kar bi izdaja začasne odredbe pomenila, saj teh sklepov tožeča stranka ne izpodbija in jih po mnenju sodišča tudi ne more (uspešno) izpodbijati. Okoliščine primera po oceni sodišča prve stopnje ne dajejo podlage za verjeten sklep, da je za zavarovanje položaja tožeče stranke v tem upravnem sporu potrebna začasna ureditev, kot jo je predlagala.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da želi v tem upravnem sporu zagotoviti pogoje, da bo sodno varstvo, ki ga uveljavlja, učinkovito. V primeru ugodnega izida sodnega postopka ne bo dosegla namena, zaradi katerega je vložila tožbo. Pred izdajo pravnomočne sodne odločbe bodo sredstva, ki so predvidena za razdelitev na razpisu, razdeljena. Morebitnega ugodnega izida ne bo več mogoče realizirati. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne pristojnemu sodišču v ponovno obravnavo oziroma spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se razdelitev sredstev po javnem razpisu v višini 500.000.000,00 SIT zadrži do pravnomočne sodne odločbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka v obravnavani zadevi ni izkazala potrebe za začasno ureditev stanja po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Po tej določbi ZUS tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja, glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje.

Samo ob verjetno izkazanih navedenih pogojih je mogoča začasna ureditev stanja. Vse pogoje za izdajo začasne odredbe mora tožeča stranka verjetno izkazati že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe. Po presoji pritožbenega sodišča navedbe tožeče stranke: razdelitev sredstev uspelim prijaviteljem, pri čemer bo fond razpoložljivih sredstev bistveno zmanjšan, pridobitev potencialnih kupcev komunalno opremljenih zemljišč in prilagoditev dinamike razpolaganja z lastnimi sredstvi zahtevam javnega razpisa, še ne pomenijo hujše škodljive posledice, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti že z začasno odredbo. Ob tem, da je sporno razmerje v obravnavani zadevi udeležba tožeče stranke v javnem razpisu, ki je odprt do 30.1.2006, oziroma do porabe sredstev, s tem, da je bilo prvo odpiranje vlog 5.7.2004, drugo je določeno za 17.1.2005, tretje pa 14.11.2005, ter da neizbrani ali zavrnjeni projekti lahko ponovno kandidirajo na naslednjem razpisnem roku (20. točka javnega razpisa), bi izdaja predlagane začasne odredbe pomenila prejudic o glavni stvari. Z odločitvijo v tem upravnem sporu namreč ne more biti poseženo v že izdane sklepe o sofinanciranju projektov, ki so bili izbrani in jih je potrdil Programski svet ESSR. Tožeča stranka namreč teh sklepov ne izpodbija. To pa je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Presoja o tem, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za sodelovanje v razpisu, pa je predmet spora pri odločanju o glavni stvari in ne o začasni odredbi. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. in 69. členom ZUS.