Jedro

Ker vrednost spornega predmeta tako v delu, v katerem izpodbija odločitev o primarnem tožbenem zahtevku (25.000,00 EUR), kot tudi v delu, v katerem izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku (25.000,00 EUR), ne dosega predpisanega revizijskega praga, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

**Tožbena zahtevka**

1. Tožnik s tožbo zahteva (i) primarno ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, sklenjene dne 25. 8. 2010 med A. A. (kot darovalcem), B. A. (kot obdarjenko) in C. A. (kot sopodpisnico), neveljavnost vknjižb Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn št. 27393/2010 z dne 7. 9. 2010 in Okrajnega sodišča v Grosupljem Dn št. 235/2010 z dne 6. 9. 2010 ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja; (ii) podredno pa razveljavitev te darilne pogodbe v razmerju do D. A. (tožnika), pri nepremičninah brez popravka z ID znakom ..., ID znakom ..., obe do 1/3, ter ID znakom ... in ID znakom ..., obe v celoti, izbris solastninske pravice, vpisane v korist B. A. in vknjižbo solastninske pravice v korist A. A..

**Dosedanji potek postopka in razlogi sodišč nižjih stopenj**

2. Prvostopenjsko sodišče je oba zahtevka zavrnilo. Ugotovilo je, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki naj bi jo sklenila tožnik in drugi toženec dne 12. 2. 1997, neveljavna. Na pogodbi, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, manjka podpis toženca, kot enega izmed udeležencev pravnega posla. Ker gre za napako, ki je ni mogoče s kasnejšim ravnanjem pooblaščenca oziroma z uporabo teorije o realizaciji, je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična, vknjižba – ki je bila opravljena na podlagi sporne darilne pogodbe – pa je posledično zakonita. Slednje pa nadalje pomeni, da je neutemeljen tudi vtoževani podredni zahtevek, saj zatrjevana nedenarna terjatev ni nastala.

3. Drugostopenjsko sodišče je po opravljani pritožbeni obravnavi tožnikovo pritožbo zavrnilo, ob tem, da je svojo odločitev utemeljilo na nekoliko drugačnih razlogih kot sodišče na prvi stopnji.

**Revizijske navedbe**

4. Tožnik vlaga revizijo zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo, v kateri predlaga razveljavitev obeh odločitev sodišč nižjih stopenj in vrnitev v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje. V reviziji uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava, absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) in relativno bistveno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 285. členom ZPP.

5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in obrazloženo predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.

**Odločitev o reviziji**

6. Revizija ni dovoljena.

7. Tožnik je v predmetnem postopku postavil dva zahtevka: v okviru primarnega zahteva ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in izbrisno tožbo, v okviru podrednega pa izpodbija dolžnikova pravna dejanja. V obeh primerih znaša vrednost spornega predmeta 25.000,00 EUR. Ker sta navedena zahtevka kumulirana eventualno, tako da sodišče ne more ugoditi obema hkrati (tretji odstavek 182. člena ZPP), je treba z vidika kompetenčnega dejanskega stanja vsak zahtevek obravnavati samostojno. To pomeni, da je v reviziji navedena vrednost spornega predmeta napačna, saj vključuje seštevek primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka (50.000,00 EUR), namesto, da bi jima pripoznala samostojno naravo.

8. Skladno z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe drugostopenjskega sodišča presega 40.000,00 EUR (t. i. direktna revizija). Ker vrednost spornega predmeta tako v delu, v katerem izpodbija odločitev o primarnem tožbenem zahtevku (25.000,00 EUR), kot tudi v delu, v katerem izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku (25.000,00 EUR), ne dosega predpisanega revizijskega praga, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

9. Odločitev o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Čeprav je bila revizija tožnika zavržena, mu Vrhovno sodišče ni naložilo, da povrne nasprotni stranki stroške revizijskega postopka. Slednja namreč v odgovoru na revizijo vsebinsko odgovarja na tožnikove očitke in predlaga zavrnitev revizije, ne pa tudi njenega zavrženja. To pomeni, da si Vrhovno sodišče pri sprejetju predmetne odločitve z odgovorom na revizijo ni moglo pomagati oziroma je bil le ta nepotreben.