Jedro

Zahtevek dajalca socialne pomoči po 1. odst. 128. člena Zakona o dedovanju ni denarna terjatev do zapuščine. S tem zahtevkom dajalec pomoči izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete denarne pomoči, postane last dajalca pomoči in se mu izroči. Vrednost dane pomoči se ugotavlja po vrednostnih merilih, ki so veljala v tistem trenutku, po katerem se ugotovi obseg (vrednost) zapuščine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine pok. J. G. in med drugim pod točko I., 6. ugotovilo, da so dedinje priznale prijavljeno terjatev Občine Radovljica v znesku 5.509.504,20 SIT ter se ta znesek zavezale poravnati v skladu s svojimi dednimi deleži po pravnomočonosti sklepa o dedovanju. Pod točko I., 7. pa je ugotovilo, da dedinje niso priznale naknadno prispele terjatve do zapuščine v znesku 78.498,12 SIT, ki naj bi bil izplačan zapustniku iz sredstev solidarnosti za ureditev kopalnice. Proti sklepu se pritožuje Občina Radovljica, uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je upnik s pisno vlogo dne 29.7.1997 uveljavljal vračilo plačanih zneskov za oskrbo zapustnika J. G. iz proračuna Občine Radovljica. Ob prijavi so bili zneski plačane oskrbe po posameznih letih v nominalni vrednosti, s pristavkom, da bo upnik v skladu z 41. členom Zakona o socialnem varstvu te najkasneje na zapuščinski obravnavi valoriziral. Upnik o datumu obravnave ni bil obveščen, zato točnega izračuna realne vrednosti izplačanih dajatev sodišču ni mogel posredovati. Sodišče je prezrlo, da je na nepremičnem premoženju zapustnika - vložek št. 334 k.o. ... vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve za izplačana sredstva nege na domu s pripadajočimi obrestmi v korist Občine Radovljica. Citira določbo 128. člena Zakona o dedovanju in v povezavi s 41. členom Zakona o socialnem varstvu zahteva dosledno upoštevanje te določbe. Upnik ni bil seznanjen s cenitvijo premoženja in se o njej ni mogel izreči. Predlaga razveljavitev sklepa. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je Občina Radovljica kot dajalec socialne pomoči pok. J. G. priglasila v zapuščino terjatev v nominalni vrednosti 5.509.504,20 SIT s pojasnilom, da bo znesek realne vrednosti izplačanih dajatev predložen do razpisa glavne obravnave. Vabljeni pooblaščenec odvetnik S. R. (vabilo ni izkazano) se zapuščinske obravnave dne 29.4.1998 ni udeležil, navzoče dedinje pa so terjatev Občine Radovljica priznale. Po opravljenem popisu in cenitvi zapuščine, ki Občini Radovljica po podatkih v spisu ni bila posredovana, je sodišče razpisalo obravnavo, vendar iz odredbe na list. št. 37 spisa ne izhaja, da bi na zapuščinsko obravnavo sodišče povabilo Občino Radovljica, niti iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 5.10.1998 ne izhaja, da se bi zapuščinske obravnave udeležila. Zato je pritožbena graja, da sodišče Občine Radovljice na zapuščinsko obravnavo ni vabilo in je ni seznanilo s cenitvijo zapustnikovega premoženja, da ji je tedaj odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (7. točka 2. odst. 354. člena ZPP/77), utemeljena. Tudi sicer pritožba utemeljeno opozarja na določbo 128. člena Zakona o dedovanju. "Zahtevek dajalca socialne pomoči po 1. odst. 128. člena Zakona o dedovanju namreč ni denarna terjatev do zapuščine. S tem zahtevkom dajalec pomoči izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Zato se vrednost dane pomoči ugotavlja po vrednostnih merilih, ki so veljala v tistem trenutku, po katerem se ugotovi obseg (vrednost) zapuščine" (pravno mnenje Občne seje VVS, 14.12.1994, pravna mnenja 2/94-3). Omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane last dajalca pomoči in se mu izroči. Če je bila pomoč večja od vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti, lahko dedovanje celo odpade. Skratka, premoženje, ki ustreza vrednosti prejete družbene pomoči, ni predmet dedovanja. O prehodu (dela) zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, v konkretnem primeru v last Občine Radovljica, odloča sodišče po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo tistega, ki je pomoč dal. Če je sporno, ali je zapustnik prejemal pomoč oziroma je sporna velikost pomoči, napoti sodišče prizadete osebe na pravdo, ne glede na to, ali so sporna dejanska ali pravna vprašanja (1. odst. 212. člena Zakona o dedovanju). Obvezno se opravi tudi popis in cenitev zapustnikovega premoženja (184. člen Zakona o dedovanju). Po izpeljanem postopku sodišče s sklepom izreče, da je zapustnikovo premoženje v celoti ali delno postalo last dajalca pomoči in mu ga izroči (2. odst. 128., 4. odst. 214. člena Zakona o dedovanju). Od opisanega obstajata izjemi po 3. odst. 128. člena in 129. člena Zakona o dedovanju. Iz v tem sklepu opisanega poteka zapuščisnkega postopka in povzete odločitve prvega sodišča v izpodbijanem sklepu, ne izhaja, da bi prvo sodišče izhajalo iz navedenih procesnih in matereialnopravnih izhodišč in to pritožba utemeljeno graja. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče povedano upoštevati in nato o zadevi ponovno odočiti. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 3. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s členom 163 Zakona o dedovanju.