14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 501/2002 z dne 16. 10. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1420/2000 z dne 23. 8. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 151/96 z dne 12. 4. 2000 se ne sprejme.

2.Ustavni pritožnik sam nosi stroške ustavne pritožbe.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožnik ni zadovoljen s tem, koliko odškodnine mu je bilo prisojene za nepremoženjsko škodo, nastalo v nesreči pri delu. Meni, da je ta toliko prenizka, da je zaradi tega kršena njegova pravica do varstva osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave) ter pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Tako kršitev pripisuje tudi odločitvi sodišč, da mu pripadajo zamudne obresti šele od izdaje sodbe.

2.Pritožnik predvsem predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da njegovemu odškodninskemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

3.Ko utemeljuje svoje trditve o kršitvi človekovih pravic, ustavni pritožnik le ponavlja svoje zatrjevanje, da je prisojena odškodnina neutemeljeno nizka, v zvezi z obrestmi pa, da bi jih sodišča morala priznavati od "priznane odškodnine", kakor navaja (in kar gotovo pomeni: ne šele od izdaje sodbe o njej). Ker sodišča ne ravnajo tako, nastaja po njegovem neenakost med oškodovanci zaradi nepremoženjske škode in drugimi oškodovanci ter neenakost med oškodovanci in zavezanci za plačilo odškodnine.

B.

4.Vprašanje odmere pravične odškodnine in vprašanje upravičenosti do zamudnih obresti sodita v območje uporabe materialnega prava. Ustavna pritožba ni še ena stopnja pravdnega postopka in Ustavno sodišče v postopku z njo ne presoja, ali je bilo med pravdanjem materialno pravo prav uporabljeno, razen kadar bi šlo za arbitrarno uporabo predpisov. Tega ob vsem svojem ponavljanem nestrinjanju tudi ustavni pritožnik ne zatrjuje.

5.Pravica do spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva, ki jo zagotavlja 21. člen Ustave, bi bila lahko kršena, kadar bi sodišče za negmotno škodo, ki jo je stranka trpela ali jo trpi, odmerilo ponižujoče nizko odškodnino, torej ta`ko, ki bi kazala na podcenjevanje ali celo na poniževanje s škodo prizadetih človekovih intimnih vrednot. V obravnavanem primeru za kaj takega očitno ne gre.

6.Ustavna pritožba izpodbija sodbo in ne morda pravne ureditve. Sodišče bi lahko kršilo pravico do enakega varstva pravic, če bi v pritožnikovem primeru uporabilo predpise glede zamudnih obresti drugače kot v drugih enakih primerih in to v pritožnikovo škodo. To se očitno ni zgodilo in tega tudi pritožnik ne trdi. S primerjanjem pravne ureditve za posamezne kategorije oškodovancev med seboj ali s primerjanjem položaja oškodovancev s položajem odškodninskih zavezancev ni mogoče utemeljiti trditve, da je sodišče v izpodbijani sodbi kršilo človekovo pravico iz 22. člena Ustave.

7.Preizkus ustavne pritožbe je pokazal, da zatrjevanih kršitev človekovih pravic očitno ni, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz druge točke izreka.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger