Jedro

Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju tega, kdo je lastnik, niti odpravi morebitnih napak v drugih postopkih, in da lahko dedič priznanje lastninske pravice doseže v drugih sodnih postopkih (npr. s tožbo). Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju ugotovi dediče in obseg zapuščine (214. člen ZD), kar pa ne pomeni, da lahko ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavlja, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino - obstoj nepremičnega premoženja mora biti razviden iz javnih zemljiškoknjižnih podatkov. Zapuščinsko sodišče lahko v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. in B. A. z dne 9. 2. 2024 za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede parcel 1146/1, 1149, 1148, 1062, 1143/4, 1147, 813/1, 813/2, 813/3 in 813/4, vse k. o. 0001 po zapustnici C. C.

2.A. A. in B. A. v vloženi pritožbi zoper sklep izčrpno pojasnjujeta vsebino najdene in v postopek naknadno vložene oporoke C. C. z dne 19. 12. 1951, glede premoženja, ki ga je podedovala po svojem prvem možu D. A. (glede premoženja, pridobljenega po drugem možu E. C., ni naredila oporoke). Trdita, da ni nastopilo dedovanje na podlagi zakona, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Občinskega sodišča II v Ljubljani O 150/68, in da je bil njun oče A. A. v zapuščinskem postopku oškodovan. Oporočni dedič F. A. se ni odpovedal dedovanju. Volilojemniku A. A. sta bili po oporoki voljeni parcela 259 in polovica parcele 481, obe vl. št. 118, k. o. 0002. Zapustnica v času smrti ni bila več lastnica parcele 259, ker je bila parcela kot splošno ljudsko premoženje vložena v kmetijski sklad, in sicer namesto parcel 812, 813 in 814/2, k. o. 0003. Te parcele so po dogovoru dedičev na zapuščinski obravnavi pripadale A. A., vendar zapuščinsko sodišče odstopnih izjav dedičev ni upoštevalo. Zapuščinsko sodišče pravnomočnega sklepa o dedovanju O 150/68 ni posredovalo pristojni komisiji, da bi dedičem v zvezi z razlaščenimi parcelami (1146/1, 1149, 1148, 1062, 1143/4 in 1147, vse k. o. 0001) plačala odškodnino. Parcele 1146/1, 1149, 1148, 1062, 1143/4, 1147, 813 in 814/2 so bile vpisane v vl. št. 76, 240, 74, 314 in 364, k. o. 0001, ki so bile predmet zapuščinskega postopka po pokojni C. C. V času, ko zapuščinski postopek po pokojni C. C. še ni bil zaključen, so bili na zemljiškoknjižnih vložkih izvedeni nezakoniti posegi (odpisi posameznih parcel iz vl. št. 76, 240 in 364). Če je bila izvedena razlastitev (v breme udeležencev zapuščinskega postopka), ni jasno kako je mogoče, da so razlaščena zemljišča sedaj v lasti drugih fizičnih oseb. Naloga zapuščinskega sodišča je ugotavljanje dedičev in obsega zapuščine ter delitev zapuščine, zato je zahteva za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pravno podlago za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju predstavlja 221. člen ZD1 ; če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče izda nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Pri tem upošteva, da so predmet dedovanja zgolj stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku (2. člen ZD) in da se za nepremičnine domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (1. odstavek 11. člena SPZ2 ).

5.Nosilnega razloga izpodbijanega sklep, da zapustnica C. C. po zemljiškoknjižnih podatkih ni lastnica parcel, glede katerih je bila predlagana izdaja dodatnega sklepa o dedovanju (lastniki posameznih parcel so Mestna občina Ljubljana, Republika Slovenija oziroma tretje fizične osebe), pritožnika konkretizirano ne izpodbijata. Njune navedbe je mogoče strniti v temeljni pritožbeni očitek o napačnosti pravnomočnega sklepa o dedovanju Občinskega sodišča II v Ljubljani O 150/68 z dne 12. 7. 1974.

6.Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso3 je stališče sodišča prve stopnje, da zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju tega, kdo je lastnik, niti odpravi morebitnih napak v drugih postopkih, in da lahko dedič priznanje lastninske pravice doseže v drugih sodnih postopkih (npr. s tožbo). Drži pritožbena navedba, da zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju ugotovi dediče in obseg zapuščine (214. člen ZD), kar pa ne pomeni, da lahko ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavlja, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino - obstoj nepremičnega premoženja mora biti razviden iz javnih zemljiškoknjižnih podatkov. Zapuščinsko sodišče lahko v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. Presoja, da ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ker zapustnica ni lastnica obravnavanih parcel, je torej materialnopravno pravilna.

7.Glede na navedeno in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP4 v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976, s spremembami in dopolnitvami.

2Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

3Glej sklepe VSL II Cp 928/2014 z dne 30. 7. 2014, I Cp 2570/2016 z dne 7. 12. 2016, I Cp 1416/2017 z dne 6. 12. 2017, I Cp 478/2023 z dne 17. 5. 2023, II Cp 212/2026 z dne 20. 2. 2026.

4Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 2, 214, 221 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 11, 11/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.