Jedro

Stanovanjski zakon sicer posebej varuje najemnika neprofitnega stanovanja. Varuje ga pred odpovedjo najemne pogodbe v primeru, če so nastopile izjemne okoliščine, zaradi katerih ne more poravnati najemnine oz. drugih stroškov. Pogoj za to ugodnost pa je, da najemnik teh izjemnih okoliščin ni mogel predvideti in ne nanje vplivati, drug pogoj pa je, da v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku obvesti lastnika stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se toženi stranki odpoveduje najemna pogodba št. AK-19/510 z dne 14.7.1992 za stanovanje št. 008 v stanovanjski hiši v K. , v 2. nadstropju, v skupni izmeri 56,25 m2, katerega je dolžna izprazniti ter ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki v roku 60-ih dni. Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v roku 15-ih dni.

Zoper to sodbo se je toženec pritožil in navedel, da odgovora na tožbo ni podal, ker je bil nad tem zelo presenečen, bil je v veliki stiski, saj ni imel denarja za poravnavo dolga iz naslova najemnine. Pred tem se je dogovarjal z občino o načinu vračila dolga. Je razvezan, zaposlen v avtopralnici v B. in zasluži okrog 100.000,00 SIT mesečno. V stanovanju živi bivša žena D.B. z otroci, sin S. je star 21 let in je zaposlen v hotelu B., N. je star 19 let in obiskuje prvi letnik Srednje gostinske šole, M. je star 13 let in zaključuje sedmi razred osnovne šole s prilagojenim programom v S., najmlajši sin P.T. pa je star osem let in se trenutno nahaja v rejništvu v G. (tri leta) zaradi skrajno neugodnih razmer v družini. Žena je brez lastnih dohodkov in prejema denarno socialno pomoč. Sam prispeva k preživljanju družine kolikor more. Bivša žena pa ima tudi zdravstvene težave ter mora redno hoditi v Psihohigienski dispanzer. Zato prosi, da se pri odločanju o pritožbi upoštevajo opisane družinske razmere, saj bi bilo nedopustno, da bi družina izgubila stanovanje.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 2. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ampak le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Toženec v pritožbi priznava, da dolžne najemnine tožeči stranki ni poravnal, pri čemer se sklicuje na težke finančne in socialne razmere, v katerih živi sam in njegova bivša žena s štirimi otroci. Tega pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Stanovanjski zakon sicer posebej varuje najemnika neprofitnega stanovanja. Varuje ga pred odpovedjo najemne pogodbe v primeru, če so nastopile izjemne okoliščine, zaradi katerih ne more poravnati najemnine oz. drugih stroškov (1. odst. 104. člena Stanovanjskega zakona (SZ) - Ur.l. RS,št. 69/03, podobno 53.čl. prej veljavnega SZ - Ur.l. RS, št.18/91,21/94,23/96,1/00). Pogoj za to ugodnost pa je, da najemnik teh izjemnih okoliščin ni mogel predvideti in ne nanje vplivati, drug pogoj pa je, da v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku obvesti lastnika stanovanja. Kaj takega toženec ne zatrjuje niti ne izhaja iz spisovnih podatkov. Pritožbeno sodišče je zato opravilo preizkus izpodbijane sodbe še po uradni dolžnosti in ugotovilo, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih bistvenih kršitev pravdnega postopka in je sodišče prve stopnje tudi materialno pravo pravilno uporabilo. Za izdajo zamudne sodbe so bile izpolnjene vse predpostavke po 318. členu ZPP: tožencu je bila tožba pravilno vročena v odgovor, nanjo v zakonskem roku ni odgovoril, ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana (priloženi dokazi izkazujejo, da sta tožeča in tožena stranka sklenili najemno pogodbo, da tožena stranka najemnine ni redno plačevala ter da jo je tožeča stranka na to pisno opozorila z opominom, ki ima vse zakonsko zahtevane elemente (priloga A1, A2 in A3 spisa). Ker torej pritožbeni razlogi niso podani, niti ni pritožbeno sodišče ugotovilo kakšnih kršitev, na katere mora po 2. odst. 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP ).