Jedro

Glede na to, da pritožnikov mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ni mogoče na podlagi samega zakona šteti, da je njegovo socialno stanje ogroženo do te mere, da terja oprostitev plačila predpisane sodne takse v celoti.

Trditvi, da pritožnik živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje 250,00 EUR mesečno, in da je poročen z osebo, ki naj se šteje kot družinski član, sta nedovoljeni pritožbeni novoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnika oprostilo plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji v višini 50 % predpisanega zneska sodne takse. V obrazložitvi se je sklicevalo na prvi in šesti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Sodišče je na podlagi izpolnjene priloge k tožnikovemu predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse in po pridobitvi podatkov s strani Finančne upravne Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) ugotovilo, da bi bila lahko s plačilom celotnega zneska sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji v višini 148,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja. Zato je sodišče predlogu deloma ugodilo tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep sodišča vložil pritožbo, v kateri predlaga, naj sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožnika v celoti oprosti plačila sodne takse oziroma dovoli plačilo polovičnega zneska sodne takse na sedem obrokov ter podrejeno, naj sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne nazaj v odločanje na prvo stopnjo. Navaja, da je na mesečni ravni zgolj za 18,61 EUR presegel orientacijski mejni znesek, kot ga upošteva sodišče. Pri tem sodišče ni upoštevalo, da živi pritožnik v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje 250,00 EUR mesečno ter da je poročen z B. S. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Na podlagi šestega odstavka 11. člena ZST-1 pa je ne glede na navedeno določbo do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

5. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v prvem odstavku 8. člena določa, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 297,53 EUR. Dvakratni znesek minimalnega dohodka tako znaša 595,06 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse presojalo na podlagi podatkov in izjav, ki jih je podal pritožnik v prilogi k predlogu (iz njih izhaja, da je pritožnik zaposlena in samska oseba) in podatkov iz FURS (iz katerih izhaja, da je bila pritožnikova mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga 613,66 EUR). Drugega premoženja večje vrednosti ali prihrankov pritožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje nima.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi odločitev sodišča prve stopnje, da pritožnika oprosti plačila polovice predpisane sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji, pravilna.

8. Glede na to, da pritožnikov mesečni dohodek presega (čeprav le za 18,60 EUR) višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ni mogoče na podlagi samega zakona šteti, da je njegovo socialno stanje ogroženo do te mere, da terja oprostitev plačila predpisane sodne takse v celoti. S strani sodišča prve stopnje odmerjena sodna taksa v višini 74,00 EUR, ki predstavlja pritožnikovo enkratno obveznost, pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča sama po sebi še ne vodi v zaključek, da bodo v posledici njenega enkratnega plačila (in ne plačila po obrokih) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja pritožnik. Morebitnih okoliščin, ki bi vendarle kazale na drugačen zaključek, pritožnik v predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ni navedel. Nekatere okoliščine sicer uveljavlja v pritožbi, vendar so te neupoštevne.

9. Trditvi, da pritožnik živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje 250,00 EUR mesečno, in da je poročen z A.A., ki naj se šteje kot družinski član, Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljeni pritožbeni novoti (prvi odstavek 74. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Pritožnik ni pojasnil, zakaj trditev brez svoje krivde ni navedel že v predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Prav nasprotno je pritožnik v tožbi, ki jo je vložil sočasno z navedenim predlogom, navedel, da sta „šla z ženo narazen“. Glede na navedeno se Vrhovno sodišče ne bo opredeljevalo do prepoznih navedb.1

10. Ker upoštevne pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Glej tudi sklepe Vrhovnega sodišča I Up 371/2014 z dne 19. 2. 2015, I Up 213/2013 z dne 13. 6. 2013 in I Up 156/2015 z dne 18. 11. 2015.