Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz zahteve z dne 12. 7. 2006, ki je bila podlaga za odločitev v pravnomočni zadevi, in nove zahteve z dne 7. 1. 2009 izhaja, da temeljita na istem dejanskem in pravnem stanju zadeve. Na podlagi teh ugotovitev je upravni organ pravilno uporabil procesno določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.
Tožba se zavrne.
Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana. V obrazložitvi je navedel, da je tožeča stranka dne 7. 1. 2009 ponovno vložila zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana, iz katere izhaja, da je bila v času agresije na Republiko Slovenijo zaposlena pri ..., opravljala pa je enake dolžnosti kot vozniki, ki so bili zaposleni pri cestnem podjetju. Šteje, da je upravičena do statusa vojnega veterana. Upravni organ je z vpogledom v zadevo 130-554/2006 ugotovil, da je tožeča stranka zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana že vložila dne 12. 7. 2006. Upravni organ je njeni zahtevi ugodil z odločbo z dne 19. 9. 2006, ki pa je bila na podlagi odločbe drugostopnega organa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v revizijskem postopku odpravljena, status pa tožeči stranki ni bil priznan. Tožeča stranka je zoper odločbo sprožila upravni spor, vendar prepozno, zato je Upravno sodišče s sklepom št. U 1391/2008 z dne 12. 9. 2008 tožbo zavrglo. Ponovne zahteve ni mogoče obravnavati, ker pogoji za uvedbo postopka niso podani glede na določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Dejansko stanje oziroma pravna podlaga zadeve se nista spremenila.
Drugostopni organ je pritožbo zavrnil, v razlogih pa se strinja s prvostopnim organom.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo zaposlena pri ... in opravljala enake dolžnosti kot vozniki, ki so bili zaposleni v cestnem podjetju. Šteje, da je upravičena do statusa vojnega veterana. Želi, da se zahtevi za priznanje ugodi. Predlaga, da sodišče razsodi tako, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponoven postopek.
Drugostopni organ v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je predmet preizkusa sklep, s katerim je upravni organ zavrgel zahtevo tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana z dne 7. 1. 2009 in ga utemeljil na določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).
Gre za vprašanje, ali je bil organ dolžan uvesti postopek na podlagi vloge z dne 7. 1. 2009, s katero je tožeča stranka predlagala, da se ji prizna status vojnega veterana. Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP je organ dolžan najprej preizkusiti zahtevo ter jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Sodišče torej ugotavlja, ali je v zadevi oziroma o zahtevi, ki jo je tožeča stranka vložila 7. 1. 2009, res bila že izdana pravnomočna odločba, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa. Iz upravnega spisa izhaja, da so ugotovitve organa pravilne. Tožeča stranka je prvič vložila zahtevo za priznanje statusa vojnega veterana 12. 7. 2006. Upravni organ je o zahtevi odločal in ji ugodil z odločbo z dne 19. 9. 2006. V revizijskem postopku pa je bila ta odločba z odločbo št. 02002-937/2006 z dne 4. 4. 2007, odpravljena, status pa tožeči stranki ni bil priznan. Tožeča stranka je zoper odločbo revizijskega organa sprožila upravni spor, vendar je Upravno sodišče RS s sklepom, opr. št. U 1391/2008 z dne 12. 9. 2008, tožbo zavrglo. Iz zahteve z dne 12. 7. 2006, ki je bila podlaga za odločitev v pravnomočni zadevi, in nove zahteve z dne 7. 1. 2009 izhaja, da temeljita na istem dejanskem in pravnem stanju zadeve. Na podlagi teh ugotovitev je upravni organ pravilno uporabil procesno določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Posledično sodišče ne more upoštevati ugovorov v tožbi, ker obravnava vloge ni bila vsebinska.
Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.
Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.