Jedro

Ni šlo za konflikten odnos med družinskimi člani, h kateremu bi prispevali vsi udeleženi, ampak za nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in posredno nad sinom.

Otrok ni žrtev nasilja le, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom, ampak tudi, če živi v okolju, kjer se izvaja nasilje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotni udeleženec mora v 8 dneh povrniti 238,92 EUR stroškov pritožbenega postopka na račun prehodnih pologov Okrožnega sodišča v Kranju, številka 01100-6000021266, s sklicem na številko 1055-994042824-02, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče v tem postopku obravnava predlog matere in štiriletnega A. A. za določitev ukrepov za zagotovitev varnosti žrtve po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Nasprotni udeleženec je izvenzakonski partner prve predlagateljice in dečkov oče, torej oseba iz 1. odstavka 2. člena ZPND.

2. Postopek po ZPND se v skladu s 1. odstavkom 22.b člena ZPND začne na predlog žrtve. Kadar je žrtev otrok, se postopek začne na predlog otroka, le če je starejši od petnajst let (2. odstavek 22.b člena ZPND); sicer pa na predlog staršev, skrbnika ali centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD). Mladoletni A. A. je mlajši od petnajst let, torej sam ne more biti predlagatelj postopka. Pritožbeno sodišče je zato obravnavalo predlog (prej prve) predlagateljice, njegove matere, za izrek ukrepov za zagotovitev varnosti otroka.

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep s 30. 11. 2023, s katerim je v bistvenem nasprotnemu udeležencu za 12 mesecev od prejema sklepa prepovedalo: vstopiti v stanovanje na naslovu ...; zadrževati se na razdalji, manjši kot 200 metrov od tega stanovanja in vrtca; navezovati stike s predlagateljico ter sinom na kakršenkoli način, vključno s sredstvi komuniciranja na daljavo in vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico ter sinom. Odločilo je da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

4. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 1. odstavkom 22.a člena ZPND pritožuje nasprotni udeleženec. Meni, da se sklepa ne da preizkusiti, saj ni jasno, kakšno nasilje naj bi izvajal trikrat tedensko in do kakšnega dogodka naj bi prišlo 4. 10. 2023. Odsotnost fizičnega nasilja v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo predloga ni sporna. Ni ključno, ali sta bila predlagatelja v položaju podrejenosti, ampak ali sta bila žrtvi nasilja, saj je namen ukrepov v zaščiti žrtve pred akutnim nasiljem, ne pa v prevzgoji udeležencev. Več okoliščin (ki jih pritožnik povzema v pritožbi) kaže na to, da je predlagateljica imela sredstva za preživetje in je bila od nasprotnega udeleženca finančno in bivanjsko neodvisna.

Ker v sklepu ni ugotovitve, da naj bi bil sin v zadnjih šestih mesecih prisoten ob nasilju, bi moral biti predlog, kolikor se nanaša na dečka, zavrnjen.

Pritožnik še navaja, da je sodišče kršilo njegovo pravico do izjave - ne drži, da bi umaknil predlog za odgovor na vlogo, ki jo je prejel na naroku 3. 3. 2024. O tem, da bi moral sporočiti podatke o predlagani priči, vzgojiteljici, sodišče pritožnika ni obvestilo. Nepravilno je zavrnilo tudi dokazni predlog po pridobitvi poročila vrtca, na katero se sklicuje mnenje CSD. Zaradi neizvedbe dokazov je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

5. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in predlaga zavrnitev pritožbe.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu presojalo le ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca zoper sklep s 30. 11. 2023. V vsebinskem smislu tako oba sklepa predstavljata celoto, zato izolirana presoja izpodbijanega sklepa ni na mestu. Sodišče prve stopnje je povsem jasno obrazložilo, da je bil nasprotni udeleženec nazadnje fizično nasilen do predlagateljice 8. 3. 2023 (torej več kot šest mesecev pred vložitvijo predloga v tej zadevi), ko jo je brcal in udaril oziroma pretepel s pestmi, kar je videl tudi njun sin. Pritožbeno izpostavljanje te okoliščine je tako nepotrebno. Ob sicer pravilnem upoštevanju 4. odstavka 22.b člena ZPND je sodišče dogodku z 8. 3. 2023 dalo pravi pomen - obravnavalo ga je kot okoliščino, ki je omogočila pravilno ovrednotenje odnosa udeležencev postopka in pomena ravnanj nasprotnega udeleženca v odločilnem obdobju - šestih mesecih pred vložitvijo predloga.1 Za vrednotenje, opredelitev in presojo verjetnosti nasilja so namreč pomembna tudi predhodna ravnanja udeležencev.2

8. Sodišče prve stopnje je tudi določno ugotovilo in jasno obrazložilo, da se psihično nasilje nasprotnega udeleženca, s katerim pri predlagateljici povzroča strah, ponižanje, občutek manjvrednosti in druge duševne stiske (prim. 5. odstavek 3. člena ZPND) ponavlja ves čas, po večkrat (trikrat) tedensko. Pojasnilo sodišča, da predlagateljica ni bila dolžna dnevno in datumsko beležiti psihičnega nasilja, in zaključek, da je s tem, ko je za dogodek 4. 10. 2023 (pravilno 3. 10. 2023; 4. 10. 2023 pa je datum odredbe PP, priloga A 3 v spisu) podala točen datum, zadostila zahtevi po konkretiziranju z vidika roka iz 4. odstavka 22.b člena ZPND3, sta pravilna in ju višje sodišče brez pridržka sprejema. Še bolj to velja, ker je tudi sam pritožnik o dogodkih v "zadnje pol leta" prostodušno izpovedal, da je "predlagateljico žalil … bil nesramen do nje, … jo prizadel vsakič bolj, … je bila vsa prestrašena, … da je imel občutek, da se ga boji, v smislu, kako bo reagiral".4

9. Žaljenju predlagateljice, da "nič ne zna, da nima pojma, da je kurba" (ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem pritožnik sploh ne nasprotuje) in njenemu podrejanju (zahteva, da se pogovarja po telefonu tako, da nasprotni udeleženec sliši pogovor, pregledovanje telefona), ki sta spremljala in sledila fizičnemu nasilju nad njo, je sodišče prve stopnje dalo pravi(len) pomen. Ni šlo za konflikten odnos med družinskimi člani, h kateremu bi prispevali vsi udeleženi5, ampak za nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico in posredno nad sinom. Prav v tej luči je pomembna ocena sodišča prve stopnje, da se je predlagateljica nasprotnemu udeležencu v strahu podrejala, za katero pritožnik zmotno meni, da ob odločanju o izreku ukrepov po ZPND ni pravno odločilna.

10. Pritožbene navedbe o tem, da predlagateljica ni ekonomsko odvisna od nasprotnega udeleženca, niso pravno pomembne. Ekonomskega nasilja sodišče prve stopnje ni ugotovilo niti ugotavljalo. Za zaključek o obstoju psihičnega nasilja pa vprašanji, kdo je najemnik nepremičnine in ali ima žrtev nasilja svoja finančna sredstva, nista odločilni. Pritožbeno razmišljanje, da to in okoliščina, da se je bil nasprotni udeleženec pripravljen odseliti, kaže, da med partnerjema ni bilo elementa podrejenosti, je zmotno.

11. Otrok v skladu z 2. odstavkom 4. člena ZPND ni žrtev nasilja le, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom, ampak tudi, če živi v okolju, kjer se izvaja nasilje. Za komaj štiriletnega sina udeležencev postopka velja oboje. Pritožbeno stališče, da v izpodbijanem sklepu ni ugotovitve, da bi bil v zadnjih šestih mesecih prisoten ob nasilju nasprotnega udeleženca, kar naj bi terjalo zavrnitev predloga, kolikor se nanaša na dečka, je torej zgrešeno. Pritožnik ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bil A. A. velikokrat prisoten ob nasilju očeta nad mamo in je ob dogodku 8. 3. 2023 jokal. Sodišče prve stopnje utemeljeno opozarja, da stiska matere, povezana z občutki podrejenosti, otroku že v vlogi opazovalca povzroča psihično nasilje. To se je pri dečku izrazilo, saj je v vrtcu o nasilju spregovoril, tudi njegovo obnašanje je pokazalo, da premleva težke dogodke od doma. Nedvomno je torej žrtev nasilja nasprotnega udeleženca tudi deček, kar je terjalo izrek ukrepov za njegovo zaščito.

12. V procesnem smislu pritožnik graja odločitev sodišča prve stopnje, da ne zasliši priče, vzgojiteljice v vrtcu, in ne pridobi poročila vrtca, na katerega se sklicuje CSD. V pritožbi navaja, da je bilo dejansko stanje zato nepopolno ugotovljeno; smiselno uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na nobenega od uveljavljanih pritožbenih razlogov višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato ju mora pritožnik uveljavljati konkretizirano. Določno mora pojasniti, kje je podal dokazni predlog, katero pravno odločilno dejstvo je želel z dokazom, katerega izvedbo je sodišče prve stopnje opustilo, dokazati, oziroma, kako bi izvedba dokaza vplivala na dokazno oceno o katerem od odločilnih dejstev. Šele tako je višjemu sodišču omogočeno preveriti najprej resničnost in nato še utemeljenost pritožbenega očitka. Obravnavana pritožba ne dosega tega standarda. Ob tem pa ne glede na (ne)konkretiziranost pritožbe velja še, da pritožnik ni zadostil niti zahtevi 286.b člena ZPP, saj ni navedel, da uveljavljane kršitve ni mogel brez svoje krivde navesti že ob koncu dokaznega postopka.

13. Pritožbenega očitka v smeri pravice do izjave višje sodišče ne more preizkusiti. Nasprotni udeleženec namreč trdi, da naj bi mu bilo onemogočeno odgovoriti na "vlogo, … vročeno na naroku 3. 3. 2024". Naroka 3. 3. 2024 v obravnavani zadevi ni bilo. Če pa ima pritožnik v mislih vročitev obvestila PP na naroku 15. 3. 2024, mu je treba pojasniti, da je sodišče utemeljeno zavrnilo njegov, na naroku podani predlog, za dodelitev petnajstdnevnega roka za odgovor. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je bila skladna z zahtevo iz 4. odstavka 22.a člena ZPND in načelom iz 1. odstavka 11. člena ZPP. Tako sam pritožnik kot sodišče prve stopnje pa sta tudi pravilno (in skladno) ocenila, da obvestilo PP za odločitev o predlogu ni pravno pomembno.

14. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND zavrnilo in sklep potrdilo.

15. Nasprotni udeleženec, ki s pritožbo ni uspel, in je v njegovem nasilnem ravnanju tudi vzrok za ta postopek, mora na račun prehodnih pologov Okrožnega sodišča v Kranju (ker ima predlagateljica brezplačno pravno pomoč) povrniti stroške za sestavo odgovora na pritožbo (320 odvetniških točk po prvi alineji Tar. št. 27/7 Odvetniške tarife ter 2 % administrativnih stroškov, skupaj z DDV).

1 Prim. stališča v odločbah VSL IV Cp 2021/2022, IV Cp 2126/2022 in drugih. 2 Prim. sklep VSL IV Cp 1781/2023. 3 Razlogi v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in v 5. točki sklepa s 30. 11. 2023. 4 Izpoved na naroku 15. 3. 2024. 5 Kot v sklepu VSL IV Cp 2146/2020, na katerega se pritožnik neutemeljeno sklicuje.