Jedro

Ravnanje tožencev, ko sta novembra 2014 pri upravi enoti objavila namero o prodaji kmetijskega zemljišča, nato pa mimo upravnega postopka v pravdi, kjer ju je tožil tisti kupec, ki sta mu nepremičnino želela prodati, ravnala pasivno, tako da je prišlo do izdaje zamudne sodbe v korist tega kupca, ima vse znake nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom. Zamudne sodbe v takem primeru ni mogoče izdati, ker za njeno izdajo niso izpolnjeni vsi pogoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo z dne 20. 3. 2015 ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in razsodilo, da sta na podlagi priposestvovanja postala lastnika parcel, ki so v lasti tožencev.

2. Po izdaji sodbe je 24. 3. 2015 predlog za vstop v pravdo in za stransko intervencijo tožene stranke podal A. A. Sodišče prve stopnje je predlog vročilo pravdnima strankama, nato pa kljub njunemu nasprotovanju stransko intervencijo dopustilo s sklepom z dne 8. 4. 2015, ki je pravnomočen. Po izdaji sklepa je sodišče stopnje zamudno sodbo vročilo stranskemu intervenientu.

3. V tej pritožbi stranki intervenient kot bistveno navaja, da sta bila toženca namenoma neaktivna, samo zato da bi izigrala njegovo predkupno pravico. Že 3. 11. 2014 sta namreč na oglasni deski UE Novo mesto objavila ponudbo za prodajo predmetnih nepremičnin, nanjo pa sta se odzvala tako tožnik kot stranski intervenient. Ker ima sam predkupno pravico, je na UE vložil predlog za odobritev pravnega posla, enako pa je storil tožnik, ki je predložil še podpisano kupoprodajno pogodbo s tožencema, ki želita nepremičnine očitno prodati tožniku, ne pa njemu, ki je predkupni upravičenec. UE ga je nato obvestila, da je postopek pred njo prekinjen zaradi predmetne pravde. V obravnavanem primeru gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati, saj želijo obiti kogentne predpise v zvezi s prodajo in nakupom kmetijskih zemljišč. Tožnik pogojev za priposestvovanje ne izpolnjuje, saj nikoli ni bil v dobri veri, kar je razvidno iz pisma, ki ga prilaga. Predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Pravdni stranki na vročeno pritožbo nista odgovorili.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Stranski intervenient po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Eden izmed pogojev, ki morajo biti kumulativno podani, je namreč tudi to, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagi – tretji odstavek 3. člena ZPP (druga alineja prvega odstavka 318. člena ZPP). Ravnanje tožencev, ko sta novembra 2014 pri upravi enoti objavila namero o prodaji kmetijskega zemljišča, nato pa mimo upravnega postopka v pravdi, kjer ju je tisti kupec, ki sta mu nepremičnino želela prodati, ravnala pasivno, tako da je prišlo do izdaje zamudne sodbe v korist tega kupca, ima vse znake nedovoljenega razpolaganja z zahtevkom. Gre namreč za kogentne določbe, ki so jih pravdne stranke očitno želele obiti z (ne)uporabo procesnih pravil. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi stranskega intervenienta brez nadaljnjega ugodilo, izpodbijano zamudno sodbo na podlagi 354. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje sodbo izdati na podlagi meritorne glavne obravnave, ob upoštevanju dejstev in dokazov stranskega intervenienta.

7. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.