- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1595/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1595.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Lastništvo nepremičnine in izvršbaAli je dolžnik legitimiran za uveljavljanje ugovora glede izvršbe, če je po zemljiškoknjižnih podatkih nepremičnina še vedno njegova lastnina, kljub temu, da je prodal svoj delež?
- Legitimacija dolžnika za uveljavljanje ugovoraAli dolžnik lahko uveljavlja ugovor, če je predložil predlog za spremembo lastništva, ki pa še ni bil vpisan v zemljiško knjigo?
- Učinki derivativne pridobitve lastninske praviceKako vpliva pridobitev lastninske pravice s strani tretje osebe na izvršbo, ki je bila dovoljena na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Spričo določbe prvega odstavka 168. člena ZIZ je pomembno le, da je po zemljiškoknjižnih podatkih nepremičnina, na katero je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena izvršba, dolžnikova lastnina. Zato je neupoštevno, če je med tem nekdo tretji pridobil od dolžnika pravni naslov za derivativno pridobitev lastninske pravice na isti stvari (primerjaj z določbami 170. člena ZIZ), pri čemer dolžnik za uveljavljanje ugovornega razloga, na katerega se sklicuje, spričo določb 64. člena ZIZ tudi sicer sploh ni legitimiran.
Izrek
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi potrdi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu upnic po tretjem odstavku 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju in dovolilo (namesto že dovoljenih sredstev in predmetov) izvršbo z zaznambo tega sklepa v zemljiški knjigi pri nepremičninah vl. št. 2817 k.o..., z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, katere solastnik je dolžnik do 1/3, ter s prodajo in poplačilom upnic. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor dolžnika zoper navedeni prvostopni sklep (o izvršbi) ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
Dolžnik v ugovoru (sedaj pritožbi) navaja, da ni več lastnik nepremičnin vl. št. 2817 k.o. ..., ker je svoj delež prodal in da je bil predlog za spremembo lastništva posredovan zemljiški knjigi 22.2.1999 pod Dn. št. 547/99. Ker je bila sprememba lastništva zemljiški knjigi predlagana pred vložitvijo izvršilnega predloga, je treba po mnenju dolžnika izpodbijani sklep razveljaviti.
Upnice so v odgovoru na ugovor predlagale, da se slednji zavrne.
Ugovor ni utemeljen.
Okoliščina, na katero se sklicuje dolžnik v ugovoru, ne predstavlja ovire za izvršbo, dovoljeno z izpodbijanim sklepom. Spričo določbe prvega odstavka 168. člena ZIZ je pomembno le, da je po zemljiškoknjižnih podatkih nepremičnina, na katero je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena izvršba, dolžnikova lastnina. Zato je neupoštevno, če je med tem nekdo tretji pridobil od dolžnika pravni naslov za derivativno pridobitev lastninske pravice na isti stvari (primerjaj z določbami 170. člena ZIZ), pri čemer dolžnik za uveljavljanje ugovornega razloga, na katerega se sklicuje, spričo določb 64. člena ZIZ tudi sicer sploh ni legitimiran. Uveljavljan ugovorni razlog torej ni podan. Ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih ugovornih razlogov (drugi odstavek 55. člena ZIZ) in po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77), je bilo treba ugovor dolžnika na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ razvrniti in prvostopni sklep o izvršbi potrditi.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti niso bili zaznamovani.