Jedro

Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejstvo, da bi pri predvidenem posegu prišlo do spremembe strehe, upoštevaje 21. člen PUP niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13. 10. 2004, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote A. z dne 26.1.2004. Z navedeno odločbo je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. ... k.o. ... Tožena stranka je ugotovila, da iz predloženega PGD izhaja, da bi za preureditev podstrešja v otroško sobo morali predelati strešno konstrukcijo, česar pa odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za to območje ne dovoljuje.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi ter razlogom tožene stranke. Pojasnjuje, da je določba 21. člena Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območja urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 18/92, v nadaljevanju PUP), ki velja za območje nameravanega posega, jasna. Dopušča ureditev podstrešja v stanovanjske prostore, vendar brez spremembe strehe. Ker v obravnavanem primeru ni dvoma, da je predvidena sprememba strehe, sicer le v območju notranje - vrtne strani objekta, je že to razlog, zaradi katerega predvideni poseg ni v skladu s PUP in je zato treba zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti. Tako se sodišče ni posebej opredeljevalo do navedb v zvezi s spremembo PGD.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in ugodi tožbi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče kršilo določbo 15. člena ZUS, ker mu ni vročilo odgovora na tožbo. Glede na to, da je v tožbi zahteval izvedbo glavne obravnave, bi jo bilo sodišče dolžno opraviti ter izvesti predlagane dokaze. Sodišče prve stopnje napačno razlaga določbo 21. člena PUP, saj prepoved spremembe strehe, ki jo ta določa, ne pomeni, da ureditev podstrešja v stanovanjske prostore ni mogoča brez kakršnekoli rekonstrukcije strehe. Pomeni le, da poseg ne sme vplivati na izgled strehe, ki mora ostati takšen, kot ga določajo ostale določbe PUP. Sodišče v tem delu sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodba je nezakonita tudi iz razloga, ker se sodišče ni opredeljevalo do navedb v zvezi s spremembo PGD, ki se nanaša na AB ploščo. 4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterij iz drugega odstavka navedenega člena (ker je po ZGO pravnomočnost sodbe pogoj za izvršitev upravnega akta) se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. V obravnavanem primeru gre za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjskega objekta, katere predmet je izvedba armirano betonske plošče (zaprtje odprtine v galeriji) in nove strešne konstrukcije nad vmesnim delom objekta. Kot je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je na podlagi 66. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja skladnost projekta z izvedbenim prostorskim aktom. Ni sporno, da zemljišče obravnavanega posega leži v območju, ki ga ureja PUP. Ta pa v 21. členu določa, da je povečava atrijskih stanovanjskih objektov dopustna samo: v povečanju tlorisnih dimenzij, ni dopustna nadzidava obstoječih objektov (razen enotno celotnega niza), možno pa je urediti podstrešje v stanovanjske prostore brez spremembe strehe. Ni sporno, da gre v obravnavanem primeru za preureditev podstrešja v stanovanjske prostore, takšen poseg pa je v skladu s citirano določbo dopusten le brez spremembe strehe. Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejstvo, da bi pri predvidenem posegu prišlo do spremembe strehe, tudi po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

8. Že sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni ugovor, ki ga ponavlja tudi v pritožbi, da gre le za spremembo strešne konstrukcije v območju notranje - vrtne strani objekta, ki ne vpliva na izgled strehe ali stavbe v celoti. Določba 21. člena PUP namreč pri posegih, kot je obravnavani, ne dopušča nikakršne spremembe strehe. Neutemeljeno je tudi pritožbeno navajanje, da je obravnavani poseg dovoljen, ker PUP izrecno dovoljuje celo povečanje tlorisnih dimenzij objekta, saj v obravnavanem primeru ne gre za tovrstni poseg.

9. Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja je v obravnavanem primeru nedopusten. V 3. točki prvega odstavka 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 73. člena ZUS-1 je določeno, da je dopustna pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kadar je upravno sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje ter ga ugotovilo drugače, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali je odločilo o sporu iz 66. člena ZUS-1 (kršitev ustavnih pravic). V drugih primerih uveljavljanje razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po ZUS-1 ni dopustno. Prav tako uveljavljanje tega pritožbenega razloga ni bilo dopustno po prej veljavnem ZUS (peti odstavek 72. člena). Ker po presoji Vrhovnega sodišča v pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopenjsko sodišče samo, česar pa v tem primeru ni storilo, se Vrhovno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem ni opredeljevalo.

10. Neutemeljen je pritožbeni ugovor o bistvenih kršitvah določb postopka v upravnem sporu, ki naj bi nastale z opustitvijo vročitve odgovora na tožbo. Po presoji pritožbenega sodišča je moralo sodišče prve stopnje v skladu s takrat veljavnim 16. členom ZUS (22. člen ZUS-1) za vprašanje postopka, ki jih ZUS ni urejal, primerno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Glede na določbo 279. člena ZPP, bi tako moralo tožniku vročiti odgovor tožene stranke na tožbo. Po določbah ZUS-1 je taka opustitev lahko bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če je to vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. To pa v tem primeru po presoji Vrhovnega sodišča ni. Pravica stranke, da je seznanjena z navedbami nasprotne stranke, ne zahteva od sodišča, da ji vroči vse vloge. Sodišče je sicer dolžno seznaniti stranko z novimi navedbami nasprotne stranke, če so te navedbe odločilne za odločanje o stvari. Kršitev je torej podana le, če sodišče stranki ne vroči vloge, ki vsebuje navedbe, na katere bi oprlo svojo odločitev, nasprotna stranka pa z njimi še ni bila seznanjena in nanje ni imela možnosti odgovoriti. V obravnavanem primeru je tožena stranka v odgovoru na tožbo navedla le, da "vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena". Ta odgovor torej ni vseboval nič bistvenega, zaradi česar bi ga bilo treba tožniku poslati v seznanitev in mu dati možnost, da se o njem izjavi, poleg tega nanj odločitev prvostopnega sodišča ni oprta. Glede na navedeno opustitev vročitve odgovora na tožbo ni imela narave bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča prvostopno sodišče v obravnavanem primeru ni storilo zatrjevane kršitve določb postopka v upravnem sporu, ker ni opravilo glavne obravnave. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 sodišče pri odločanju o pravnih sredstvih uporablja ZUS-1. Drugi odstavek 75. člena ZUS-1 v zvezi s 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1 določa, da se opustitev oprave glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje šteje za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu le, če je bila ta opustitev v nasprotju z ZUS-1 in je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe. V 59. členu ZUS-1 je določeno, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Ne glede na to pa lahko odloči brez glavne obravnave tudi v primerih iz drugega odstavka 59. člena ZUS-1, med drugim tudi, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z ZUS-1 sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (2. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Do enakega sklepanja pa pripelje tudi uporaba četrtega odstavka 72. člena ZUS v zvezi z drugim odstavkom 50. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Glede na to da je bila v obravnavanem primeru odločilna presoja pravilne uporabe določb PUP, glede katerega v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje ni bilo sporno, izvedba glavne obravnave ne bi mogla v ničemer spremeniti v postopku ugotovljenega pravno pomembnega dejanskega stanja.

12. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni ugovor, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče odgovorilo na vse pravno relevantne tožbene ugovore ter se do njih v zadostni meri opredelilo.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče, ki pri izpodbijani sodbi tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 107. člena ZUS-1, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.