Jedro

Organ za BPP je pravilno ocenil, da pritožba za izpodbijanje sklepa z dne 28. 11. 2014, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za podaljšanje pritožbenega roka, nima verjetnih izgledov za uspeh. Sprejeto odločitev je tudi podrobno obrazložil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na drugi stopnji v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, I U 1860/2013 z dne 28. 11. 2014, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Ker je tožnik upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči, je organ tožnikovo prošnjo v skladu z drugim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki ga je tudi povzel, obravnaval kot prošnjo za izredno BPP in se njegov finančni položaj ni ugotavljal. V nadaljevanju je organ presojal, ali je izpolnjen tudi t.i. objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Tožnik je prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, I U 1860/2013 z dne 28. 11. 2014, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za podaljšanje roka za pritožbo zoper sklep istega sodišča, I U 1860/2013 z dne 10. 7. 2014. Rok za vložitev pritožbe je določen z zakonom in ga ni mogoče podaljšati. Organ je ocenil, da je sklep, I U 1860/2013 z dne 28. 11. 2014, pravilen, zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnik je v tožbi navedel, da se z odločbo ne strinja. Ker je prejemnik socialne podpore, je prosil sodišče tudi za oprostitev plačila vseh stroškov in sodnih taks. S takim neargumentiranim odločanjem mu je povzročena vedno večja stiska, zadeve se nepošteno rešujejo. Ker se mu ne nudi brezplačna pravna pomoč, se s tem krši Ustava RS in Evropska konvencija o človekovih pravicah. Dokler mu ne bo nudena brezplačna pravna pomoč, ne bo nobena odločitev pravilna. Toženka je napačno ugotovila, da ni izgledov za uspeh v pritožbi, česar tudi ni obrazložila. Brez odvetnika je tožniku onemogočeno pravično sojenje. Zaradi takega nedopustnega ravnanja odvetnikov in Okrožnega sodišča v Ljubljani bo povzročena škoda vedno večja in bo tožnik prisiljen sprožati nove odškodninske in kazenske postopke. Tožnik tudi ni duševno bolan, kar je ugotovil nevropsihiater A.A., kar pomeni, da se vrsto let zlorablja visok uraden položaj za krivična razsojanja. Tožba je zato utemeljena in je zadevo treba vrniti organu, da ponovno odloči tako, da mu dodeli odvetnika.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja: V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ob dodelitvi BPP mora namreč prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.

Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da med drugim zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tretji odstavek istega člena tega zakona pa med drugim določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik vložil obravnavano prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja zaradi vložitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, I U 1860/2013 z dne 28. 11. 2014, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S tem sklepom je bil zavrnjen tožnikov predlog za podaljšanje roka za pritožbo zoper sklep tega sodišča, I U 1860/2013 z dne 10. 7. 2014, ker rok za pritožbo določa zakon (tretji odstavek 73. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS1-1) in kot tak ni podaljšljiv. To pomeni, da tožnik z vložitvijo predloga za podaljšanje tovrstnega roka ni mogel uspeti. Organ je zato tudi po presoji sodišča pravilno ocenil, da pritožba za izpodbijanje navedenega sklepa nima verjetnih izgledov za uspeh.

Glede na navedene razloge je pričakovanje tožnika, da bi uspel s pritožbo zoper citirani sklep Upravnega sodišča RS v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijanem aktu pravilna, saj tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil (glej 6., 7. in 8. točko obrazložitve izpodbijanega akta). Tožnik pa v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna. Sodišče glede na povedano tako nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta.

O predlogu tožnika za taksno oprostitev sodišče v obravnavani zadevi ne bo posebej odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

Glede na povedano je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožnik je prosil za dodelitev BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu, o kateri je organ za BPP pri naslovnem sodišču odločil z odločbo, št. Bpp 47/2015 z dne 9. 3. 2015, in njegovo prošnjo zavrnil.