Jedro

Tožena stranka ni pojasnila niti pravnega temelja za obstoj terjatve niti kdaj naj bi ta terjatev zapadla v plačilo. Sodišče prve stopnje je zato ugovor pobotanja utemeljeno zavrnilo, saj brez navedb o pravno odločilnih dejstvih ni mogoče ugotavljati pogojev iz 311. člena Obligacijskega zakonika (ali ta nemara izhajajo iz priloženih dokazov za odločitev ni relevantno, saj dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 70339/2014 z dne 28. 5. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka obdržalo v veljavi (I. točka izreka) ter ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke v višini 2.957,88 EUR (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne 1.560,02 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi sta pravdni stranki (tožeča stranka kot naročnik, tožena stranka pa kot izvajalec del) sodelovali na podlagi pogodbe za izgradnjo vodovodnega omrežja R. št. 00 ter ponudbe št. 00, s katero so bila dogovorjena dodatna dela.

6. Tožeča stranka je v postopku zatrjevala, da je imelo opravljeno delo napake, da je le-te notificirala in da je toženo stranko večkrat pozvala, da napake odpravi. Ker tožena stranka tega ni storila, je dala tožeča stranka napake odpraviti po drugih izvajalcih (B., s. p., in družbi S., d. o. o.), stroške, ki so ji v zvezi s tem nastali, pa sedaj iztožuje od tožene stranke.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ocenilo, da so trditve tožeče stranke resnične, ugovori tožene stranke pa bodisi preveč pavšalni bodisi neutemeljeni. Tožbenemu zahtevku je zato v celoti ugodilo, toženkin ugovor procesnega pobotanja pa zavrnilo.

8. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do njenega ugovora, da družba S., d. o. o., ni odpravljala njenih napak, temveč napake B., s. p., in da zato teh stroškov ni dolžna kriti. Vendar ta očitek ni utemeljen: sodišče prve stopnje je na te navedbe odgovorilo s sklicevanjem na mnenje izvedenca, ki je ugotovil, da so napake nastale zaradi nekvalitetne izgradnje po pogodbi med pravdnima strankama in ponudbi št. 19/2011 za dodatna dela (iz česar implicitno izhaja, da je bil vzrok za sporne napake na strani tožene stranke in ne v delu, ki ga je opravil B., s. p.) in da so stroški odprave napak utemeljeni v višini, kot jo je vtoževala tožeča stranka (prim. 9. in 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Takšna obrazložitev pa je zadostna, še zlasti upoštevaje, da tožena stranka tem ugotovitvam izvedenca obrazloženo ni nasprotovala.

9. Glede ugovora pobotanja više sodišče ugotavlja, da ga sodišče prve stopnje ni zavrnilo, ker tožena stranka ni dokazala obstoja terjatve, temveč prvenstveno, ker že trditvenega bremena ni zmogla – tožena stranka ni pojasnila niti pravnega temelja za obstoj terjatve niti kdaj naj bi ta terjatev zapadla v plačilo (kar niti ni pritožbeno izpodbijano). Sodišče prve stopnje je zato ugovor pobotanja utemeljeno zavrnilo, saj brez navedb o pravno odločilnih dejstvih ni mogoče ugotavljati pogojev iz 311. člena Obligacijskega zakonika (ali ta nemara izhajajo iz priloženih dokazov, za odločitev ni relevantno, saj dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev).

10. Iz navedenega izhaja, da pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča, ta stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP). Tudi tožeča stranka mora zato sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali.