Jedro

Po četrtem odstavku 194. člena ZIZ se v primeru, ko nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na tretjem naroku, izvršba ustavi, upnik pa obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. S to zaznambo je upnik pridobil hipoteko na nepremičnini, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, ter tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na nepremičnini (170. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom izvršbo v vodilni zadevi In 114/2010 upnika V.R. (v nadaljevanju upnik) zoper dolžnike, V., A. in J. Z. (v nadaljevanju dolžniki), zaradi izterjave 30.000,00 EUR s pripadki, v delu, ki se nanaša na zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, cenitev in prodajo nepremičnin: zemljiške parcele z ID znakom: A, parcele št. 2/2 k.o. X - D.B. (ID A), zemljiške parcele z ID znakom: B, parcele št. 24/7 k.o. X - D.B. (ID B), zemljiške parcele z ID znakom: C, parcele št. 541/2 k.o. X - D.B. (ID C), ustavilo in v tem delu izvršilna dejanja razveljavilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Izpostavi, da je slednji zanj presenečenje. Pojasni potek izvršilnega postopka vse od leta 1995, ko je bil dolžnik K.B. 88 d.o.o. Opozori na dopis sodišča z dne 24. 1. 2006, po katerem naj bi bil upravičen do poplačila kot prvi. Po njegovem je situacija nevzdržna in gre za kršenje njegovih temeljnih pravic oziroma za njegovo oškodovanje, hkrati pa za nedopustno situacijo, ko se po tolikih letih na glavo postavlja situacija, ki je že bila regulirana s pravnomočnimi sklepi istega sodišča. Predlaga, da se vpogleda v celoten spis kompletnega izvršilnega postopka od samega začetka. Opozarja, da je šlo ves čas za eno in isto izvršilno zadevo, razen kolikor so se dodajali razni predlogi, izvršilna sredstva in so se spreminjale opravilne številke. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je potem, ko zemljiškoknjižno sodišče s sklepom Dn 3300005610/2010 z dne 6. 11. 2013, ki je postal pravnomočen 15. 11. 2013, ni dovolilo zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke v korist upnika pri nepremičninah z ID znakom: A, B in C (v nadaljevanju nepremičnine), ker dolžniki niso lastniki teh nepremičnin, sklep o dodatnem sredstvu izvršbe In 114/2010 z dne 19. 11. 2010 pa učinkuje le zoper njih, ob analogni uporabi 76. in 32. člena ZIZ izvršbo na navedene nepremičnine ustavilo ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja.

Razlogi in zaključki sodišča prve stopnje so zaenkrat preuranjeni in jih sodišče druge stopnje glede na pritožbene očitke upnika ne more sprejeti.

6. V obravnavanem primeru je glede na pritožbena izvajanja upnika bistveno, ali je zadeva In 114/2010 sploh vodilna, ali je bil v korist upnika sklep o izvršbi glede konkretnih nepremičnin zaznamovan v zemljiški knjigi že pred učinkovanjem spremembe lastništva na njih oziroma ali je upnik že pred tem na taistih nepremičninah pridobil zastavno pravico za zavarovanje svoje terjatve.

7. Kot izhaja iz listin v spisu (l. št. 1) tretji poskus prodaje konkretnih nepremičnin ni bil uspešen in je bila izvršba v tem delu ustavljena. Upnik je nato 2. 11. 2010 v zadevi In 114/2010, prej Ig 2480/1995, (ponovno) vložil predlog za dodatno sredstvo izvršbe zoper dolžnike, v katerem je med drugim predlagal tudi izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi, cenitvijo in prodajo konkretnih nepremičnin v lasti dolžnikov. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 11. 2010, ki je postal pravnomočen 20. 12. 2010, dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sta kot lastnika konkretnih nepremičnin v zemljiški knjigi vpisana J.P. in P.P., zato zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 151. člena Zakona o zemljiški knjigi ni dovolilo zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke v korit upnika ter zoper dolžnika.

8. Ker pa naj bi upnik, kot to izpostavlja v pritožbi, pridobil hipoteko oziroma poplačilno pravico na konkretnih nepremičninah že pred spremembo lastninske pravice, bi moralo sodišče prve stopnje navedeno dejstvo preveriti ter vpogledati v spise, ki jih upnik navaja v pritožbi (II 356/95, In 2001/228, In 2003/167, Ig 2480/95) oziroma preveriti to v zemljiški knjigi. Po četrtem odstavku 194. člena ZIZ se namreč v primeru, ko nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na tretjem naroku (kot v obravnavanem primeru), izvršba ustavi, upnik pa obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. S to zaznambo je upnik pridobil hipoteko na nepremičnini, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, ter tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na nepremičnini (170. člena ZIZ). Kot je razbrati iz razlogov izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje izhajalo zgolj iz spisa In 114/2010 ter sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, zato se sodišču druge stopnje, upoštevajoč zlasti listine v spisu in pritožbena izvajanja upnika, da naj bi vse od leta 1995 šlo za eno in isto zadevo, razen kolikor so se dodajali razni predlogi, izvršilna sredstva in so se spreminjale opravilne številke, postavlja utemeljen dvom v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da se izvršba na v izreku izpodbijanega sklepa navedene nepremičnine ustavi ter opravljena izvršilna dejanja razveljavijo. V tej zvezi namreč ni mogoče mimo dejstva, da naj bi se izvršba na konkretne nepremičnine opravljala vse od leta 1995, zato zavrnitev zaznambe izvršbe sklepa In 114/2010 z dne 19. 11. 2010 in vknjižbe hipoteke, ob dejstvu, da naj bi bila izvršba na taiste nepremičnine pred tem ustavljena zaradi neuspele prodaje na tretjem naroku, upoštevajoč četrti odstavek 194. člena ZIZ, ne more imeti takih pravnih posledic, kot je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.

9. Ker sodišče prve stopnje ni izhajalo iz citiranih določb ZIZ, zlasti 170. in 194. člena, upnik pa je s pritožbo uspel omajati zaključke sodišča prve stopnje, se pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Slednje naj v zgoraj opisani smeri preveri odločilna dejstva, zlasti, ali je sodišče prve stopnje v korist upnika že pred sklepom z dne 19. 11. 2010 dovolilo izvršbo na konkretne nepremičnine, in če, ali tak sklep učinkuje tudi v razmerju do novih lastnikov konkretnih nepremičnin ter v odvisnosti od tega ustrezno postopa.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržana za končno odločbo.