Jedro

V obravnavanem primeru zamudna sodba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, od izdaje sklepa o izvršbi pa do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, saj je bilo potrdilo o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi razveljavljeno, kar predstavlja skladno s 76. členom ZIZ razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Vendar pa, ker sodišče prve stopnje sklepa ustavitvi izvršbe, ko so bili podani pogoji za ustavitev, ni izdalo, o ugovoru pa je odločalo šele, ko je bila zamudna sodba ponovno oziroma že izvršljiva, pritožbeno sodišče zaključuje, da ugovorni razlog, na katerega pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva, ni podan.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (zavrnilni del 1. točke izreka in 2. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovoru ugodi tako, da se sklep o izvršbi spremeni v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo glavnice 594.552,55 SIT in izvršilnih stroškov, vse s pripadki tako, da: 1. sodišče dovoli izvršbo glavnice 594.552,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 1998 do plačila, vendar največ do zneska 594.552,55 SIT, predlog za izvršbo pa se za zakonske zamudne obresti od glavnice za znesek neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki presega višino glavnice zavrne in 2. izvršilnih stroškov odmerjenih na 35.330,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, v preostalem delu se potrdi sklep o izvršbi, v preostalem delu pa se ugovor zavrne (1. točka izreka) ter da mora dolžnik upniku v roku osmih dni plačati nadaljnje izvršilne stroške 134,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (2. točka izreka).

Zoper sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje dolžnica. Navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovoru ugodi in da se izvršba dovoli tako za glavnico kot za izvršilne stroške in za nadaljnje izvršilne stroške, pri čemer je menilo, da je potrebno dovoliti izvršbo, ker naj bi postal izvršilni naslov spet pravnomočen. Dolžnica poudarja, da je zoper izvršilni naslov vloženo izredno pravno sredstvo in da tudi sicer niso podani pogoji za ponovno dovolitev izvršbe, saj je bil izvršilni naslov razveljavljen. Zato dolžnica predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor upnika zavrne kot neutemeljen. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Upnik je dne 13. 12. 2004 predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V P 1119/2004 z dne 3. 8. 2004, ki je bila opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti, datirano z dnem 3. 9. 2004 (priloga A2), in sicer zaradi izterjave glavnice v višini 594.552,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnih stroškov v višini 63.060,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlogu je bilo ugodeno s sklepom o izvršbi z dne 5. 1. 2005. Dolžnica je dne 19. 1. 2005 vložila ugovor, v katerem je navajala, da je za izvršilni naslov izvedela šele ob prejemu sklepa o izvršbi ter da je bila zaradi kršitve določil o vročanju prisiljena predlagati obnovo pravdnega postopka. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje ugovor dolžnice po oceni pritožbenega sodišča pravilno v pretežnem delu zavrnilo (ugodilo je ugovoru le v obrestnem delu, zoper odločitev v tem delu pa ni pritožbe). Smiselno uveljavljana ugovorna razloga iz 3. in 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ po presoji pritožbenega sodišča, upoštevaje vse okoliščine primera ter predvsem dejstvo, da je za odločitev o utemeljenosti ugovora relevantno stanje v trenutku odločanja o ugovoru, nista podana.

Kot je bilo že navedeno, je bila v obravnavanem primeru zamudna sodba ob izdaji sklepa o izvršbi opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti, zaradi česar je bilo izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano. Dolžnica je sicer v pravdnem postopku vložila, v ugovoru omenjani, predlog za obnovo postopka, ki pa ga je Okrajno sodišče v Ljubljani (pravdni oddelek) s sklepom opr. št. V P 1119/2004 z dne 4. 11. 2005 zavrglo. Zoper ta sklep je dolžnica vložila pritožbo, ki je bila zavržena. Za tem je dolžnica vložila še predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V P 1119/2004 z dne 3. 8. 2004, kateremu je bilo s sklepom, opr. št. V P 1119/2004 z dne 12. 4. 2006, ugodeno. Navedeno odločitev je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 14. 6. 2006 potrdilo. Pravdno sodišče je zato zamudno sodbo še enkrat vročilo dolžnici (toženi stranki) po njenem pooblaščencu. Dolžnica pa se zoper zamudno sodbo ni pritožila, zaradi česar je le-ta postala pravnomočna dne 2. 9. 2006. Upoštevaje vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da zamudna sodba od izdaje sklepa o izvršbi pa do odločitve o ugovoru ni bila ves čas izvršljiva, saj je bilo potrdilo o izvršljivosti po izdaji sklepa o izvršbi razveljavljeno, kar predstavlja skladno s 76. členom ZIZ razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti. Vendar pa, ker sodišče prve stopnje sklepa ustavitvi izvršbe, ko so bili podani pogoji za ustavitev, ni izdalo, o ugovoru pa je odločalo šele, ko je bila zamudna sodba ponovno oziroma že izvršljiva, pritožbeno sodišče zaključuje, da ugovorni razlog, na katerega pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva, ni podan. Odločitev sodišča prve stopnje, da se v tem delu ugovor dolžnice zavrne, je zato pravilna.

Glede na to, da je bilo edino izredno pravno sredstvo, ki ga je vložila dolžnica zoper zamudno sodbo in o katerem je bilo že odločeno, zavrženo, pa je neutemeljena tudi pritožbena graja, da zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva in ker je bil izvršilni naslov razveljavljen, niso podani pogoji za ponovno dovolitev izvršbe. Pojasniti je tudi treba, da ni bil razveljavljen izvršilni naslov, temveč le prvo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe.

Glede na navedeno pritožba dolžnice ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (zavrnilni del 1. točke izreka in 2. točka izreka; 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).