Jedro

Ker je v odločbi navedenim fitofarmacevtskim sredstvom potekel rok uporabe, je kmetijska inšpektorica pravilno izrekla ukrep po 4. točki 1. odstavka 61. člena v zvezi s 4. odstavkom 43. člena ZZVR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2712/97-10 z dne 5.1.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 26.8.1997, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo kmetijske inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota K. z dne 23.7.1997. Z navedeno odločbo je bil tožeči stranki v trgovini s fitofarmacevtskimi sredstvi takoj po prejemu odločbe prepovedan promet in sicer: za 10 kg insekticida Gusathion, ker mu je že dne 13.4.1997 potekel rok uporabe, 7 l insekticida Folimat, ker mu je dne 13.6.1997 potekel rok uporabe, 7 l insekticida Actellic, ki je bil proizveden dne 8.4.1995 in ima rok uporabe le dve leti od dneva proizvodnje, 6 l herbicida Betanal, ki mu je potekel rok uporabe dne 2.7.1996, 12 pakiranj po 0,10 kg fungicida Antracol, ki ga je proizvedla tovarna P.R. že dne 22.9.1992 in je imel rok uporabe le dve leti od dneva proizvodnje, 2 kg insekticida Gusathion, ker je na obeh pakiranjih z etiketo prelepljen datum proizvodnje, tako da tega podatka ni možno prebrati, 2 kg fungicida Euparen, ker je tudi na teh podatek o datumu proizvodnje prelepljen z etiketo (1. točka izreka), da mora tožeča stranka pred izločitvijo iz prometa zgoraj navedenih fitofarmacevtskih sredstev o načinu njihove izločitve seznaniti pristojno kmetijsko inšpektorico (2. točka izreka), da mora o izpolnitvi navedene obveznosti v osmih dneh po prejemu odločbe pisno obvestiti kmetijsko inšpektorico (3. točka izreka) ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe sklicuje na 4. in 6. točko 1. odstavka 61. člena Zakona o varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94, v nadaljevanju: ZZVR), v katerih so določene pravice, obveznosti, odgovornosti in pooblastila kmetijskega inšpektorja na področju kontrole fitofarmacevtskih sredstev ter na 4. odstavek 43. člena ZZVR po katerem se fitofarmacevtskega sredstva ne sme dati na tržišče, če ni opremljeno na predpisan način ali če mu je potekel rok uporabe, naveden v deklaraciji. V obravnavanem primeru ni sporno, da je potekel rok uporabe fitofarmacevtskim sredstvom, navedenim v odločbi kmetijske inšpektorice, čemur tožeča stranka niti ne oporeka. Tožena stranka je po presoji prvostopnega sodišča utemeljeno zavrnila ugovor tožeče stranke, da naj bi bila navedena fitosanitarna sredstva prodana po fakturah fa. 3.1.1997 in računu, št. ..., saj o tem tožeča stranka ni predložila prvostopnemu organu, niti toženi stranki, nikakršnih dokazov.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je bila tožba zavrnjena z utemeljitvijo, da je bil ukrep kmetijske inšpektorice po pregledu dne 14.7.1997 pravilen in zakonit in da je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno pritožbo, ne glede na to, da se je tožeča stranka sklicevala na fakturo z dne 3.1.1997 in račun št. ..., s katero so bila navedena fitosanitarna sredstva prodana, češ da v tej smeri ni posredovala nobenih dokazov. Takšen zaključek prvostopnega sodišča je napačen, saj je ugovarjala ugotovitvam inšpektorice in se je izrecno sklicevala na to, da so bila tista sredstva, ki so navedena v inšpekcijskem zapisniku z dne 14.7.1997, prodana dne 3.1.1997 očetu direktorja tožeče stranke, ki jih je imel tudi v hrambi, in da zato s temi sredstvi tožeča stranka ni več razpolagala. V tej smeri pa prvo in drugostopni upravni organ nista izvajala nobenih dokazov in tožeče stranke nista pozvala, da ta dejstva dokazuje, s čemer bi se izkazalo, da je bil ukrep, ki ga je inšpektorica izdala, napačno naslovljen in je bilo odrejeno tožeči stranki nekaj, s čemer ni mogla več razpolagati.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavani zadevi ukrep, ki ga je tožeči stranki izrekla kmetijska inšpektorica o prepovedi trgovanja z, v odločbi navedenimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ker jim je potekel rok uporabe, pravilen in zakonit. Pooblastilo za izrek navedenega inšpekcijskega ukrepa je v ZZVR, ki v 4. točki 1. odstavka 61. člena določa, da izda kmetijski inšpektor odločbo o prepovedi trgovanja s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki ne ustrezajo pogojem iz dovoljenja za njihovo trgovanje, če jim je potekel rok uporabe, ali ne izpolnjujejo drugih pogojev iz tega zakona, ter v 6. točki istega člena, po kateri kmetijski inšpektor pregleduje objekte za trgovanje in skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev in ob ugotovljenih nepravilnostih izda odločbo o prepovedi trgovanja oziroma skladiščenja, dokler se te pomanjkljivosti ne odpravijo.

Izrečeni inšpekcijski ukrep je kmetijska inšpektorica pravilno oprla na 4.odstavek 43. člena ZZVR, po katerem se fitofarmacevtskega sredstva ne sme dati na tržišče, če ni opremljeno na precizen način ali če mu je potekel rok uporabe, naveden v deklaraciji. Da je v odločbi navedenim fitofarmacevtskim sredstvom potekel rok uporabe pa je bilo v inšpekcijskem postopku nedvomno ugotovljeno, kar tožeča stranka niti ne zanika.

Pritožbena navedba tožeče stranke, da z navedenimi fitosanitarnimi sredstvi v času inšpekcijskega pregleda ni več razpolagala, nima podlage v upravnih spisih. Iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu z dne 14. 7. 1997 je razvidno, da je tožeča stranka ob inšpekcijskem pregledu nedvomno razpolagala z navedenimi fitosanitarnimi sredstvi, ki jim je potekel rok uporabe in jih je imela celo nepravilno skladiščene. Tožeča stranka se sklicuje na dve fakturi, po katerih naj bi bila navedena fitosanitarna sredstva prodana očetu direktorja tožeče stranke že pred inšpekcijskim pregledom. To njeno sklicevanje pa je zgolj pavšalno, pa tudi v nasprotju z izjavo direktorja tožeče stranke, ki je ob inšpekcijskem pregledu na zapisnik dne 14.7.1997 izjavil, da nameravajo navedena fitofarmacevtska sredstva uporabiti za škropljenje na lastni kmetiji.

Glede na navedeno tožeča stranka z ugovorom o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, nepravilni uporabi materialnega prava in kršitvi pravil postopka s pritožbo ne more uspeti. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.