Jedro

Če izvršilni naslov, ki je podlaga predlagani in dovoljeni izvršbi, upniku ne nalaga nobene obveznosti oz. dolžnega ravnanja za izpolnitev dolžnikove obveznosti, potem pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti upnik ne more povzročiti dolžnikove zamude.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: - zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi opr. št. I 06/3218 z dne 5.2.2008 in - dolžniku naložilo dolžnost v roku 8 dni plačati upniku nadaljnje izvršilne stroške 280,92 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

Dolžnik je s pravočasno pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje in pri tem uveljavljal vse tri pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navajal je, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje in vztraja pri trditvi, da je upnik prišel v zamudo, ker ni predložil natančnih podatkov o svoji zaposlitvi in višini svojih dohodkov, ki jih je prejemal, saj je izpolnitev preprečil s svojim ravnanjem. Za upniško zamudo ni potrebno le preprečevanje ali odklanjanje dolžnikove izpolnitve, ampak zadošča tudi pasivno ravnanje, kot je bilo v konkretnem primeru. Tudi ni res, da bi dolžnik ob primerni skrbnosti lahko sam opravil poizvedbe in ugotovil dejansko višino plače, takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Zmotno je ugotovljeno tudi dejansko stanje v zvezi s stroški izvršilnega postopka. Dolžnik je dvakrat pozval upnika naj mu pošlje in navede višino plače, vendar tega upnik ni storil in dolžnik ni več v nobeni zavezi, da bi plačeval upniku še nadalje izvršilne stroške, saj jih je ta povzročil sam.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožbeno niso izpodbijana ugotovljena dejstva, da je imela upnica v skladu z izvršilnim naslovom pravico od dolžnika zahtevati razliko med plačami, ki jih je prejela na novem delovnem mestu in plačami na delovnem mestu pri dolžniku v obdobju od 28.2.2005 do vključno septembra 2006 in da iz izreka sodbe (izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi) ne izhaja kakršnakoli obveznost upnika v smeri, da bi moral sporočiti dolžniku podatke, da bi ta lahko izračunal svojo obveznost. Glede na taka ugotovljena dejstva je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik ni povzročil dolžnikove zamude za izpolnitev dolžnikove obveznosti na podlagi izvršilnega naslova in je tudi pravilna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega ugovora, v katerem je bil kot ugovorni razlog navedeno le dejstvo, da upnik dolžniku ni sporočil podatkov, da bi dolžnik lahko izračunal svojo obveznost. Če izvršilni naslov upniku ne nalaga nobene obveznosti oz. dolžnega ravnanja za izvršitev oz. izpolnitev dolžnikove obveznosti, potem pri izpolnitvi dolžnikove obveznosti na podlagi izvršilnega naslova upnik ne more povzročiti dolžnikove zamude.

Nekonkretizirana pa je pritožbena navedba, da ni res, da bi dolžnik ob primerni skrbnosti lahko sam opravil poizvedbe o višini upnikove plače, saj ta navedba ne pojasni, kakšne so bile ovire, da bi dolžnik to storil. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno odločilo tudi o nadaljnjih izvršilnih stroških, ko jih je naložilo v plačilo dolžniku. Pravilno je presodilo, da je bil upnikov odgovor na ugovor potreben in to niti ni izpodbijano s pritožbo. Glede na vse zgoraj obrazloženo v zvezi z neobstojem upnikovih obveznosti na podlagi izvršilnega naslova pa so neutemeljene pritožbene trditve o dolžnikovi povzročitvi izvršilnih stroškov zaradi ne sporočila dolžniku podatkov o upnikovi plači. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki upniku ne nalaga nobenih obveznosti, kakor je bilo povedano že zgoraj. Ker dolžnik svoje obveznosti ni prostovoljno izpolnil, so bili upnikovi izvršilni stroški zaradi vložitve predloga za izvršbo potrebni. Nadaljnji izvršilni stroški po izpodbijanem sklepu pa so tudi potrebni za izvršbo, saj določba I. odst. 58. čl. ZIZ sili upnika v odgovor na dolžnikov ugovor v izogib domneve o utemeljenosti ugovornih trditev v primeru, če upnik na ugovor ne odgovori, zato so po presoji pritožbenega sodišča tudi ti stroški potrebni za izvršbo in je upnik upravičen do njihove povrnitve.

Pritožba ni izpodbijala odločitve o stroških po višini, uraden preizkus pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje ugotovilo dejansko višino stroškov in navedlo pravilno materialnopravno podlago.

Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo katere od bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče sprejelo zaključek, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Dolžnik ni zahteval, niti ni zaznamoval stroškov pritožbenega postopka, zato o teh pritožbeno sodišče ni odločilo.