Jedro

Sodišče prve stopnje je opravilo le en narok za glavno obravnavo, na katerem je sprejelo sklep, da se narok preloži za nedoločen čas, nato pa je na seji senata, na katero stranki nista bili vabljeni, sprejelo odločitev o zadevi. Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka pričakovala, da bo sodišče prve stopnje pred izdajo končne odločbe opravilo še en narok za glavno obravnavo, ker tega ni opravilo, pa ji je odvzelo možnost, da bi pravočasno zahtevala povračilo (vseh) stroškov postopka (tretji odstavek 163. člena ZPP). S takim ravnanjem je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 291. člena ZPP. Ob smiselni uporabi te določbe, v skladu s katero predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana, ko senat misli, da je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda odločba, bi namreč sodišče prve stopnje moralo s sklepom zaključiti glavno obravnavo, ker tega ni storilo, pa tožeča stranka ni mogla vedeti, da povračila stroškov ne bo imela več možnosti zahtevati, saj je bil narok predhodno preložen za nedoločen čas. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela sklepa, saj je odločitev o stroških postopka napačna, ker je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo (le) povračilo stroškov postopka, ki jih je tožeča stranka priglasila v tožbi, čeprav so ji v nadaljnjem postopku na prvi stopnji nastali dodatni stroški.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločitev o stroških postopka (V. točka izreka sklepa) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo odpravilo sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije OS 21/2008 z dne 3. 12. 2010 (I. točka izreka sodbe) in razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici za obdobje od 1. 8. 2011 do 31. 5. 2012 obračunati mesečne razlike v plači v skupnem znesku 816,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega dela glavnice dalje do plačila (II. točka izreka sodbe). Zaradi umika dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na obdobje od 1. 10. 2010 do 31. 7. 2011 in na plačilo plač v višjih zneskih kot izhaja iz I. točke izreka sodbe (za obdobje od 1. 8. 2011 do 31. 5. 2012 v skupnem znesku 8,15 EUR bruto) je postopek ustavilo (III. točka izreka sklepa). Kar je tožnica zahtevala več ali drugače je zavrnilo (IV. točka izreka sodbe) ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 168,05 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila (V. točka izreka sklepa).

2. Tožnica je zoper odločitev o stroških postopka (V. točka izreka sklepa) pravočasno vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, oz. podredno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev o stroških spremeni, oz. podredno, da jo razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa tožnica navaja, da je stroške postopka priglasila le v tožbi, ker je pričakovala, da bo ostale stroške lahko priglasila po končani glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo 26. 5. 2014 sprejelo sklep, da se narok preloži za nedoločen čas, nato pa, ne da bi jo opozorilo na možnost, da se glavni obravnavi lahko odpove, izdalo sodbo brez poprejšnjega obravnavanja na predvidenem naroku za glavno obravnavo. Tožnica zahteva povrnitev stroškov za postopek na prvi stopnji, in sicer 113,10 EUR nagrade za postopek, 104,40 EUR nagrade za narok, 20,00 EUR za materialne izdatke, vse povečano za 22 % DDV in 141,00 EUR sodne takse. V pritožbi tožnica navaja, da je sodišče prve stopnje z izdajo sodbe, ne da bi zaključilo glavno obravnavo, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, z nezakonitim postopanjem pa je bila prikrajšana za možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je storilo tudi relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je ni opozorilo na možnost, da se lahko glavni obravnavi odpove, ker se naroku za glavno obravnavo ni odpovedala, pa ga je upravičeno pričakovala (kršitev 24. člena ZDSS-1). Namen opozorila o možnosti za odpoved glavni obravnavi je tudi v tem, da lahko stranka pravočasno zahteva povračilo stroškov postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ju izrecno uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo tistih določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar pa je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker v postopku ni uporabilo določbe prvega odstavka 291. člena ZPP, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sklepa.

5. Tožnica je primarno vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, vendar pa pogoji za njegovo izdajo v obravnavanem primeru niso podani. Stranka lahko namreč predlog za izdajo dopolnilnega sklepa poda le v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih (ali o delu zahtevka), o katerih bi moralo odločiti (prvi odstavek 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP), sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem delu sklepa odločilo o vseh stroških postopka, ki jih je tožnica v postopku na prvi stopnji priglasila. Pritožbeno sodišče je zato tožničino vlogo obravnavalo kot pritožbo.

6. Tožnica v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je namreč podana v primeru, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi glavno obravnavo moralo opraviti, pritožbeno sodišče pa po vpogledu v spis ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glavno obravnavo v tej zadevi opravilo (zapisnik o naroku za glavno obravnavo z dne 26. 5. 2014 na list. št. 37). Iz istega razloga je neutemeljen tudi pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti).

7. Tožnica pa v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v tem individualnem delovnem sporu opravilo le en narok za glavno obravnavo (26. 5. 2014), na katerem je sprejelo sklep, da se narok preloži za nedoločen čas, nato pa na seji senata 5. 9. 2014 (list. št. 50), na katero stranki nista bili vabljeni, sprejelo odločitev o zadevi. Glede na navedeno pritožba utemeljeno opozarja, da je tožnica pričakovala, da bo sodišče prve stopnje pred izdajo končne odločbe opravilo še en narok za glavno obravnavo, ker tega ni opravilo, pa ji je odvzelo možnost, da bi pravočasno zahtevala povračilo (vseh) stroškov postopka (tretji odstavek 163. člena ZPP). Pritožba sicer zmotno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje s tem kršilo 24. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), saj je z navedenim postopanjem v resnici kršilo prvi odstavek 291. člen ZPP. Ob smiselni uporabi te določbe, v skladu s katero predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana, ko senat misli, da je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda odločba, bi namreč sodišče prve stopnje moralo s sklepom zaključiti glavno obravnavo, ker tega ni storilo, pa tožnica ni mogla vedeti, da povračila stroškov ne bo imela več možnosti zahtevati. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela sklepa, saj je odločitev o stroških postopka napačna. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem delu sklepa toženi stranki naložilo (le) povračilo stroškov postopka, ki jih je tožnica priglasila v tožbi, čeprav so ji v nadaljnjem postopku na prvi stopnji nastali dodatni stroški. Sodišče prve stopnje je 26. 5. 2014 opravilo narok za glavno obravnavo, katerega se je udeležil tudi tožničin pooblaščenec (tožnica je iz tega naslova upravičena do nagrade za narok po tar. št. 3102 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.), zaradi razširitve tožbenega zahtevka pa se je povišala tudi vrednost spornega predmeta, ki predstavlja osnovo za odmero stroškov postopka (prvi odstavek 3. člena ZOdvT). Glede na navedeno je podana v pritožbi zatrjevana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano odločitev o stroških postopka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

9. V skladu s sedmim odstavkom 163. člena ZPP lahko stranka zahteva povrnitev stroškov postopka v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če ga sodišče izda zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Po prepričanju pritožbenega je treba navedeno določbo smiselno uporabiti tudi v obravnavani zadevi, saj je sodišče prve stopnje postopek zaključilo zunaj glavne obravnave. Ker je iz vročilnice v spisu razvidno, da je tožnica odločbo sodišča prve stopnje prejela 10. 9. 2014, pritožbo pa je vložila 25. 9. 2014, naj sodišče prve stopnje v novem postopku upošteva, da je v pritožbi pravočasno (v 15 dneh) priglasila stroške postopka na prvi stopnji in, ob upoštevanju določb ZOdvT, ponovno odmeri stroške postopka na prvi stopnji.

10. Glede na to, da je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o pritožbenih stroških na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.